Odpuščanja novinarjev: po POP TV in Večeru je “rez” potrdil še Lesjak iz Dnevnika

Last Updated on: 16th januar 2023, 01:01 pop

Po javnih protestih društva novinarjev, ki jih je sprožila odločitev vodstva in lastnikov Večera iz družine Odlazek, da odpustijo pet novinarjev in po odpuščanjih novinarjev na POP TV je še urednik Dnevnika Miran Lesjak javno potrdil, da odpuščajo. Kot je včeraj poročal Siol.net je Lesjak povedal: “Tudi mi smo bili pred nekaj dnevi prisiljeni vročiti odpovedi trem članom uredništva.”

Ta odpuščanja niso posledica depolitizacije medijev, ki jo izvaja nova vladna koalicija Roberta Goloba, saj veljajo Večer, Dnevnik in POP TV za medije, ki so že dolgo depolitizirani. Praviloma so pri poročanju na strani strank sedanje vladne koalicije. Imata pa Večer in Dnevnik (pa tudi Delo) težave, ker tiskani mediji že desetletja izgubljajo naročnike in bralce in je, kot priznavajo tudi na Delu, vse težje časopis dostaviti naročnikom po državi. Hitra dostava, ko je naročnikov zelo malo, stane več kot časopis.

V tiskanih medijih ob teh odpuščanjih pozivajo politiko, naj jim zagotovi finančno pomoč.

 Loading ...

Pri pozivih iz medijskih podjetij, naj jim vlada pomaga, je dobro biti previden. Po zadnjem poslovnem poročilu je bilo podjetje Delo dobičkonosno, uprava pa si je delila plače na ravni Roberta Goloba v GEN-I. Le da so številke Dela v bruto zneskih, Gen-I pa je podobne številke za svoje šefe navajal kot neto, da bi prikrili dejansko višino.

Politika največji lastnik in financer medijev

Politika že obsežno financira številne medije, ki delujejo na trgu. S posebnim prispevkom moramo vsi plačevati RTVS, ki s tem financira svoj brezplačni spletni portal MMC, ta z javnim denarjem konkurira zasebnikom. Vlada neposredno prispeva za polovico prihodkov tiskovne agencije STA. Preko Telekoma pa je država tudi lastnik in financer drugega najbolj branega spletnega portala Siol.net in pomemben financer komercialnih televizij, ki jim Telekom plačuje nadomestilo za predvajanje programov. Največ dobi Proplus (POP TV, Kanal A…)

Tisku so poslanci nazadnje finančno pomagali pred tremi leti, ko so uvedli posebno dodatno nižjo pet odstotno stopnjo DDV. Posledica je bila, da se je takratni premier Marjan Šarec, ki je danes obrambni minister v vladi Roberta Goloba, pohvalil tako:

“Vlada je z znižanjem davka na dodano vrednost za knjige, časopise in periodične publikacije, ki se obeta s 1. januarjem 2020, storila to, kar je nujno storiti v tem času, ko se število tiskanih izdaj zmanjšuje, ko ljudje vse manj beremo in smo podvrženi modernim tehnologijam”.

Trditve so bile neresnice. Vlada ni znižala DDV. Tega tudi ne more. To je storil državni zbor. Povrhu vlada tega niti ni predlagala. Nižji davek so predlagali poslanci sami. Podpisalo jih je predlog vseh 90. In ne vlada. Vlada znižanja, ki so ga predlagali poslanci, celo ni podprla. Le nasprotovala mu ni.

Od volitev se nova vlada, ki jo vodi Robert Golob, z mediji ukvarja predvsem tako, da poskuša zamenjati direktorje in urednike, ki bi lahko bili kritični do vlade in naklonjeni opoziciji in onemogočiti financiranje medijev, ki so kritični do vlade. Zaradi tega so med drugim naglo spremenili zakon o RTV in ustanovili posebno preiskovalno komisijo za nadzor medijev, ki so kritični do vladajočih, naglo pa z zamenjavo vseh vodilnih prevzeli tudi vodenje Telekoma, ki je pomemben oglaševalec in kot operater tudi pomemben za financiranje TV programov.

Nadzor medijev s posebno preiskovalno komisijo vodi Mojca Pašek Šetinc, ki je bila do lanskih volitev urednica in novinarka TVS, ki je slovela kot velik kritik Janeza Janše in SDS, potem pa je nenadoma postala kandidatka nove stranke Roberta Goloba in bila izvoljena za poslanko.

Posledica znižanja obdavčitve konec leta 2019, s katero so poslanci vseh strank poskušali pomagati tisku, je bilo veliko odpuščanje novinarjev. V največjem časopisnem podjetju Delo, ki je preko družbe FMR v lasti Kolektorja Stojana Petriča, so se poskušali znebiti okoli 30 zaposlenih. Odpuščali so celo novinarko Slovenskih novic, ki je bila na porodniškem dopustu. Velike serije odpuščanj pa so bile tam že prej. Med tistimi, ki so se ga poskušali znebiti, je bil po znižanju davkov dolgoletni predsednik častnega razsodišča društva novinarjev Vili Einspiler. V njegovem času častno razsodišče ni delalo uslug politikom, kot se je zgodila leta 2017, ko je razsodišče obsodilo fotografa Janija Božiča, ker se je na njegovi fotografiji na telefonu nove premierke Alenki Bratušek videla čestitka iz Moskve Petra Kraljiča

Sporno razsodbo razsodišča lahko preberete tukaj.

Odločitev razsodišča je bila objavljena po razsodbi vrhovnega sodišča, kjer fotoreporterju Janiju Božiču ni uspelo doseči razveljavitve obsodbe na pet mesecev zapora pogojno zaradi tega posnetka Alenke Bratušek. Novinarja so obsodili, ker bi naj “posegel v komunikacijsko zasebnost”, ko je novo premierko slikal v parlamentu v času foto termina, ko je ta gledala sporočilo na svojem telefonu. Čestitko. Božič se je preselil v Anglijo in je danes fotoreporter v državi, kjer zaradi njihovega dobro opravljenega dela politika ne preganja novinarjev, sodišča pa jih ne obsojajo na zaporne kazni. Kar je značilno za Slovenijo. Alenko Bratušek, ki na zadnjih volitvah s svojo stranko ni prišla v parlament, koalicija v parlamentu ravno potrjuje za ministrico v vladi, v kateri bo pet ministrstev več kot v preteklosti.

Bo pa manj novinarjev.