Z Jenullom bosta kot pacienta zaradi slabe ureditve zdravstva stavkala tudi Golob in Mesec

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:19 pop

Stavka pacientov, torej bolnikov ali drugih uporabnikov zdravstvenih storitev, bo danes popoldan. Tako že dalj časa napovedujejo mediji, ki so naklonjeni vladi. Glavni pacient, ki protest organizira, je Jaša Jenull, ki je z levimi protestniki sedanjo vlado pomagal spravit na oblast. Pred protesti Jenull zagotavlja, da to nikakor niso protesti pacientov proti sedanji vladi. So za to vlado. Zanimivost dogajanja je, da se nameravata kot pacienta stavki pridružiti tudi koalicijska Levica Luke Mesca in celo premier Robert Golob. Za nobenega od njih ni podatkov, da bi bil v resnici trenutno pacient, ki potrebuje večje zdravstvene storitve. Imajo pa v rokah škarje in platno, da popravijo slabo organizacijo državnega zdravstva.

Po premierjevem mnenju pri stavki pacientov nikakor ne gre za stavko proti vladi, saj želi stavka le opozoriti na zapostavljenost pacientov in nujne zdravstvene spremembe, zdravstvena reforma pa je prioriteta vlade. Napor stavkajočih pacientov, da bi prišlo do sprememb, vlada pozdravlja, je povedal Golob in zaradi tega napovedal, da se ji bo tudi osebno pridružil.

Jenull z drugimi pacienti, ki se mu bodo pridružili, med drugim zahteva ukinitev dopolnilnega zavarovanja.

To je na zahtevo Levice Luke Meseca ukinjal že nekdanji premier in danes obrambni minister Marjan Šarec. Ki se je medtem vključil v stranko Roberta Goloba. Posledica Šerčevega ukinjanja je bil odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja, ker projekt finančno ni bil premišljen in še vrste ministrov, tudi ministra za zdravje Aleš Šabeder (LMŠ), ker projekt tudi ni bil usklajen z njim. Na koncu je bila posledica padec vlade, ko je državo ravno na vso moč udarila epidemija Covida, na kar pa se niti najmanj niso pripravljali ob teh sporih, kako narediti zdravstvo bolj “javno”, čeprav je bilo o nenavadnem dogajanju na Kitajskem kar nekaj poročil. A podobno so zamočile tudi druge vlade.

Poslanci Šarčeve koalicije in Luke Meseca, ki se je takrat razglašal za opozicijo, so pred razpadom vlade že odločili, da bi ljudje namesto 35 evrov za zasebno dopolnilno zavarovanje mesečno plačevali državnemu zavodu za zdravstveno zavarovanje po 29 evrov. A zadnje glasovanje so prestavili v januar. Že ob tem odločanju pa je bilo jasno, da je vsota prenizka. Pozneje je Šarčeva LMŠ predlagala, da bi bil ta prispevek 32 evrov, ker je upravni odbor zdravstvene zavarovalnice opozoril, da bo sicer vsaj 70 milijonov evrov minusa. LMŠ je predlagala še dopolnilo, da bo moral državni proračun dodatno prispevati denar, če se pokaže, da so stroške te “reforme” še podcenili. Spremembe financiranja nobenega problema v zdravstvu ne bi rešila.

O zapletih je včeraj za POPTV zdravnik Erik Brecelj dejal, da bi stavko pacientov podpiral, če bi bila to res stavka pacientov, stavka civilne družbe. “Ne pa stavka politikov, ki so desetletja in še vedno kolobarijo po zdravstvu, ki so imeli izjemna plačila za razna svetovanja in kaj so naredili, vidimo danes.” Opozoril je: “Interesa za javno zdravstvo nimajo samo bolniki in zaposleni v zdravstvu, velik interes za javno zdravstvo, takšno, kot je, imajo tudi plenilci, ljudje, ki kradejo po javnem zdravstvu in želijo, da ostane takšno, kot je sedaj. Neurejeno, kaotično. Kjer se da brez vsakršne odgovornosti krasti po lastni želji.”

V proračunu za leto 2021, ki so ga takrat sprejeli, postavke za pokrivanje luknje ni bilo. To je bila najbrž, skupaj z načinom odločanja na vrat in nos o več kot pol milijarde težkem prispevku, pika na i, da je Bertoncelj odstopil in da je odletela tista vlada.

Na napoved in močno medijsko propagiranje stavke Jenulla, Meseca in Goloba so se odzvali mladi zdravniki in zapisali:

“Danes bo v več krajih po Sloveniji pred zdravstvenimi domovi potekala stavka pacientov in pacientk. Strinjamo se, da je neustavno, da je 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica. Tudi mi in naši najbližji se pogosto znajdemo v vlogi bolnika. Izjemno pomembno je, da smo zdravniki in bolniki zavezniki. Na tem temelji vsako zdravljenje. Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo. Za delovanje zdravstva nismo odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo. Vodstveni kadri javnih zavodov so nastavljeni s strani lokalne (zdravstveni domovi) in državne politike (bolnišnice in oba UKC). Sprašujemo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem. Poleg nesmiselne lokacije protestov so nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu. Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še sedaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice. Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe. Da je zmeda še večja, je svojo podporo stavki izrazil dr. Robert Golob. Je premier vlade z izjemno široko podporo v parlamentu in zagnanim ministrom za zdravje. Čez noč lahko sprejmejo kakršenkoli zakon in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo! Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da namesto, da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita  zdravstvene delavce, ki v javno-zdravstvenem sistemu dejansko delajo. Javni napadi na zdravnike in ostale zdravstvene delavce lahko pomenijo le eno – da namesto reševanja težav preusmerjajo pozornost na grešne kozle, ki pa to vlogo odločno zavračamo! Da bi lahko vsakodnevno našim bolnikom zagotovili najustreznejšo oskrbo, pričakujemo, želimo in od politikov ponovno zahtevamo urejen javno-zdravstveni sistem.”