O prispevku, s katerim je Mesec Šarcu sesul vlado, danes glasuje DZ

Last Updated on: 8th februar 2020, 09:55 pop

O obveznem državnem prispevku, ki bi nadomestil prostovoljno dodatno zdravstveno zavarovanje, a je ob njem že razpadla vlada, danes glasujejo poslanci. Ob tem prispevku je Marjanu Šarcu (LMŠ) najprej razpadla podpisana koalicija z Levico Luke Meseca, po odstopih ministrov zdaj še vlada. Z oceno, da dodatnega zavarovanja Šarec ne ukinja dovolj hitro, je iz koalicija Levica Luke Meseca izstopila že pred pol leta. Pred tem se je Levica delala, da je v opoziciji. A je vsakič, ko so jo potrebovali, pomagala vladi, ki jo je tudi izvolila na začetku mandata. Ker ga je zapustila Levica, je Šarec izgubil večino v državnem zboru. Kot se je pokazalo, pa je bila posledica na koncu celo razstrelitev Šarčeve vlade in odstop premiera ta teden.

Ko po Levici odstopi Bertoncelj

Šarec se je Levici lani, ko ga je že zapustila, priklonil in dosegel, da je DZ začel po predlogu Levice na hitro le ukinjati prostovoljno zavarovanje in zasebne zavarovalnice, ki ga zbirajo, a mu to pri Mesecu ni veliko pomagalo. Še pogovarjati se Mesec s Šarcem ni bil pripravljen. Je pa bila posledica na koncu odstop finančnega ministra Andreja Bertonclja (LMŠ) in še premiera Šarca samega, kar pomeni, da je padla vlada. Že prej je Šarcu ponudil odstop minister za zdravje Aleš Šabeder (LMŠ).

Dodatno je položaj zapletlo, ker je po porazu na kongresu DeSUS, odstop napovedal še obrambni minister Karl Erjavec (DeSUS).

Ker je z odstopom Šarca padla celotna vlada, to pomeni, da Šarec ne bo “sedel” z Erjavcem ali s katerim drugim ministrom, da bi se pogovorila o posamičnem odstopu. Vsi ministri bodo morali do izvolitve nove vlade še delati. Tudi tisti, ki so sami odstopali. Če se bo sestavila nova koalicija, bodo ministri ob službe čez kak mesec ali dva. Če to ne uspe, bodo posledica predčasne volitve in bodo najprej ob službe številni poslanci, praviloma je zamenjana več kot polovica. Vlada in ministri pa bodo posle začasno opravljali vsaj še do poletja. Z vidika zaposlenosti in plač, se ministrom ta drugi scenarij bolj splača. Še posebej Angeliki Mlinar, ki je bila pred mesecem šele izvoljena. Včeraj so ji, tik pred uradnim padcem vlade, izvolili celo namestnika. Več o tem je tu: MINISTRICI MLINARJEVI PADAJOČA VLADA IMENOVALA NAMESTNIKA ZA TEKOČE POSLE

O ukinitvi zasebnih zavarovanj in novem obveznem državnem prispevku so poslanci glasovali že decembra po nočni izvolitvi Angelike Mlinar z enim glasov večine. Takrat so določili, da bomo od začetka prihodnjega leta namesto 35 evrov zasebnikom mesečno plačevali državnemu zavodu za zdravstveno zavarovanje po 29 evrov. A čisto zadnje glasovanje so prestavili v januar.

Že takrat je bilo jasno, da je vsota prenizka. Danes bo pred poslanci zato predlog LMŠ, da bi bil ta prispevek 32 evrov, ker je upravni odbor zdravstvene zavarovalnice lani opozoril, da bo sicer vsaj 70 milijonov evrov minusa. LMŠ je predlagala še dopolnilo, da bo moral državni proračun dodatno prispevati denar, če se pokaže, da so stroške “reforme” še podcenili.

V proračunu za leto 2021, ki so ga sprejeli lani, postavke za pokrivanje te luknje ni. To je bila najbrž, skupaj z načinom odločanja na vrat in nos o več kot pol milijarde težkem prispevku, pika na i, da je Bertoncelj odstopil.

“Uspeh”: Podražitev iz 27 na 35 evrov

Dodatno zdravstveno zavarovanje je, ko sta Marjan Šarec in Luka Mesec v koaliciji s SD, SMC, DeSUS in SAB prevzela oblast, stalo le 27 evrov pri zasebnih zavarovalnicah. V letu in pol so ga podražili na 35 evrov. To je bila cena sodelovanja Šarca in Meseca, ki sta precej povišala plače v javnem sektorju, h kateremu sodi tudi zdravstvo in to je bila treba od nekod plačati.

Javno so širili informacije, da so razlog podražitev pohlepne zavarovalnice, ki bi naj kar na lastno pest višale ceno. A določanje cene državnega zavarovanja je zdaj pokazalo, da so razlogi bolj objektivni.

Pred poslanci bo danes zvečer tudi predlog SD Dejana Židana, ki so ga poslanci zavrnili že decembra, da bi tisti z višjimi plačami plačevali več, tisti z nižjimi pa manj. Od 10 pa do 150 evrov mesečno. Takšno plačevanje je najprej predlagala Levica, a ji je koalicija to spremenila v enak prispevek za vse, s pojasnilom, da je to prvi korak, pozneje pa bi prispevek preoblikovali.

Težava predloga SD je, da vrta najmanj 70 milijonov luknje, kar poskuša LMŠ medtem že odpraviti in da je medtem ob tem prispevku vlada padla, zaradi česar ni jasno, ali je sploh še mogoče ukiniti prostovoljni prispevek in uvesti obveznega.