Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Zakaj je uradnik storil samomor?

(Last Updated On: 27/01/2019)

“Borili se bodo zame. Do zadnje kaplje moje krvi.” Stavka ni izrekel minister za kulturo Dejan Prešiček po pogovorih v SD, ko je Dejan Židan sporočil, da ni za odstavitev ministra, bi ga pa po prstih, a da pa bodo sprejeli vsako odločitev premiera Marjana Šarca. Tudi, če jim Prešička odpihne. Nekoč davno je to o borbi do zadnje kaplje krvi, ko je prišel iz pisarne Gregorja Golobiča v stolpnici nasproti parlamenta, povedal takrat še mladi zunanji minister Zoran Thaler, ki ga je opozicija ravno poskušala odstaviti v parlamentu. Padel je. Thalerja je pozneje iz politike povsem odnesel korupcijski škandal, ki so ga sprožili britanski novinarji, ko je bil že evropski poslanec. Kot evropski poslanec je poskušal dodatno poslovati.

Tu dodatno poslujejo vsi

Prešičku se položaj ministra za kulturo maje zaradi samomora uradnika ministrstva in dodatnih poslov, ki so pri nas vsesplošna navada in običaj. So sistem. Ministru so v službenem času s službenim avtom na ministrstvu morali prevažati instrumente: v dodatno službo, ki jo opravlja enkrat na teden. Preostanek tedna je minister in član vlade. Uradnik, ki je moral to početi, je storil samomor. Gotovo ni bilo prevažanje instrumentov razlog, a je hudo nerodno za ministra in za oblast. Sramotno. Dodatne posle, ki s funkcijo nimajo nobene zveze, so si najvišji funkcionarji medsebojno široko dovolili. Razširjeni niso le med vrhunskimi politiki, tudi vrhovi drugih vej oblasti so deležne ugodnosti “fušanja”, ki jim zagotavlja dodatne priložnosti na račun običajnih državljanov, ki niso oblast. Kako bizarno so razširjene zlorabe, je pokazal primer bivšega poslanca Petra Vilfana (DeSUS), ki je imel kot poslanec enako dovoljenje kot Prešiček za dodatno delo in je vodil športno društvo, da bi se nekoč vrnil v svoj poklic športnega komentatorja. Kot Prešiček na svoj konservatorij. V petih letih, ko je bil poslanec, od 2013 do konca leta 2017, je imelo društvo četrt milijona evrov prihodkov. A Vilfan se, ko ni bil izvoljen, ni “vrnil”. Namesto tega je od davkoplačevalcev v pol leta povlekel dvajset tisoč evrov nadomestila, ker ni mogel dobiti službe. Potem pa je ta težko zaposljiv kader zaposlil kar premier Šarec. Zaposlil ga je, ker vladni poslanci Vilfanu niso dovolj hitro zrihtali sekretarskega mesta pri ministru za izobraževanje Jerneju Pikalu (SD). Pa še petim drugim podobnim pri drugih ministrih. Zalomilo se jim je v državnem zboru, kjer se niso dogovorili z Levico Luke Meseca, ki je, kadar se ne dogovorijo, opozicija. So pa Mesečevi del sistema: največ poslancev te stranke je prijavilo, da bi petinsko dodatno delalo kot Prešiček ali Vilfan. Tudi minister Pikalo je kot Prešiček in poslanci Levice največ en dan na teden zaposlen izven vlade. Preostale dni je minister. In ne zmore vsega dela. Nujno potrebuje še kakšnega Vilfana, ki bo tudi dodatno delal drugje. Brez dodatkov pri vodenju države ne gre.

Đorđevićev posel z večino sodnega sveta

Da bodo pokriti na vseh koncih, bo pravosodna ministrica Andreja Katič (SD) v prihodnjih dneh s pomočjo vladnih poslancev poskuša doseči še izvolitev Miodraga Đorđevića za podpredsednika vrhovnega sodišča. Đorđević je ustrezen, nekaj let nazaj je tudi dodatno delal in razume, za kaj gre. Je del sistema. Kot vrhovni sodnik je svetoval vladi Makedonije. No ne, ravno kot sodnik. Zraven funkcije. Kljub opozorilom pomembnih vrhovnih sodnikov, da je to kršitev sodniškega zakona, mu tega dela sodni svet ni prepovedal. Zamrznil mu je sodniški mandat. Zmrznila pa je zadnje dni, kot v preteklosti že Goran Klemenčič, tudi Katičeva, ko so jo opozicijski poslanci spraševal, ali je Đorđević morda kršil zakon o sodniški službi in v Makedoniji delal, kar zakon sodnikom ne dovoljuje. Odzivi ministrice, da poslanci ne bi smeli biti pristojni za odločanja o najvišjih sodnikih in da sta sodni svet in vrhovno sodišče ocenila, da je kandidat super, so bili nedostojni. Žalitev poslancev in javnosti. Da SD ni všeč ustava, smo opazili že pri financiranju osnovne šole Alojzija Šuštarja, zdaj pa njihova ministrica ugovarja še 130. členu ustave, ki pravi: “Sodnike voli državni zbor”. Lahko nam ni všeč, a ustava ministrico zavezuje. Še manj je bil sprejemljiv odgovor, da ministrica ne ve, za kaj je svetoval Makedoniji. Đorđevića ona predlaga na najvišjo funkcijo. Mora vedeti. Da bo bolj razumljivo: Đorđević ima vso pravico v življenju početi, kar hoče. Kot sodniki pa ne sme početi karkoli, če niso izpolnjeni zakonski pogoji. Če krši zakon, posledica ne sme biti napredovanje na visok položaj. O članih sodnega sveta, če so dopustili kršitev zakona, bi se pa Katičeva in skupnost morali posebej pogovarjati, ali so še vredni zaupanja. Nikogar drugega namreč ni nad njimi v teh primerih, da bi varoval zakon in red.

Mogoče je sicer, da je pri Đorđevićem svetovanju v Makedoniji posebno ozadje, ki ga v preteklosti Klemenčič, zdaj pa Katičeva, nikakor nočeta razkriti in je bilo s tistim delom vse čisto, a pač ne vemo. Čakamo na pojasnila pravosodnega ministrstva. To, da ministrica predlaga kandidata za najvišjo sodno funkcijo, potem pa ne bi bila pripravljena odgovoriti, kaj in koliko je delal in na dilemo, ali je morda kršilec zakona, je prvovrsten škandal, za katerim je dodatna vsebina: tudi sodna oblast je prestreljena z dodatnimi službami. Ne opravljajo jih le en dan na teden in spet ni le Đorđević problem. Šli so veliko dlje. Imamo eno največjih števil sodnikov v Evropi na prebivalca. Sistem pa ne deluje, ker lep del teh sodnikov sploh ne sodi. Ukvarjajo se z vsemi mogočimi drugimi posli in deli. Le s tistim, za kar so bili izvoljeni ne. Kot poslanci. Kot ministri. Mandate imajo celo “zamrznjene”. Vrh sodstva in politika sta to uredila in dodatno spodbujajo. Sodniki so razporejeni tudi na politične misije, tako lahko namreč razumemo svetovanje vladi Makedonije. Pomembni kadri vrhovnega sodišča pa si izmenjujejo politične funkcije na pravosodnem ministrstvu. Delo za Petre Vilfane. Kar je precej sramotno za neodvisno sodstvo te države. Sramota tiste vrste kot ravnanje mariborskega sodnika Janeza Žirovnika (nekdanji sdvjevec, pozneje pa funkcionar Sove), ki je pred leti po tihem kot sodnik podpisoval kup odredb o posebnih ukrepih proti županu Francu Kanglerju, potem pa prišel proslavljat zmago novega župana Maribora Saša Arsenoviča, ko je ta lani premagal Kanglerja.

Če Katičeva do glasovanja o Đorđeviću ne bo pojasnila zakonitosti njegovega na videz zasebnega biznisa v Makedoniji, to ne bo glasovanje o podpredsedniku vrhovnega sodišča. Zelo osebno bo. Bo glasovanje, kdo vse podpira sistema zlorab in okoriščanj in kakšno večino v DZ imajo.

Z vprašanji, zakaj je nesrečni uradnik storil samomor, se takšni zanesljivo ne ukvarjajo.

Kakšno reakcijo šefa vlade pričakujete, lahko odgovorite v anketi:

Kaj bi moral storiti premier Marjan Šarec v premieru Prešiček?

View Results

Loading ... Loading ...
Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2019 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 15.248 times, 5 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu