Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Policisti tihotapce migrantov ulovijo, tožilci in sodniki spustijo, javnosti se prikrije

(Last Updated On: 08/02/2020)

Državno tožilstvo se je na višje sodišče pritožilo čez sodbo okrožnega sodišča v Ljubljani, senat je vodil šef tega sodišča Marjan Pogačnik, ki je julija oprostilo Rachida El Fannija in Hendo Gmati, ki ju je policija maja 2019 ujela v Travniku v Smeri Sodražice, ko sta v Renaultu Scenicu prevažala Tunizijca, dva Maročana in dva Libijca. Dva od peterice sta bila kar v prtljažniku.  Okrožno sodišče ju je oprostilo z razlago, da enkraten prevoz migrantov čez mejo ali po državi, če se prevoznik sicer ne ukvarja s takšnim ravnanjem in ne zahteva plačila, ni kaznivo dejanje. Več o tej odločitvi lahko preberete v članku o tej sodbi: POGAČNIKOVA SODBA: ENKRATEN BREZPLAČEN PREVOZ MIGRANTOV ČEZ MEJO ALI PO DRŽAVI NI KAZNIV

Je tihotapljenje migrantov pomoč?

To ni prvi primer, ko je okrožno sodišče v Ljubljani na prostost hitro izpustilo prevoznike migrantov in je prišlo do spora na višjem sodišču. O podobnem primeru sem poročal, ko je senat okrožnega sodišča v Ljubljani, ki ga je vodila sodnica Klavdija Bercieri, na prostost izpustil prosilca za azil v Sloveniji Muhammada Amina, ker so ga obsodili le na pogojno zaporno kazen za prevažanje osmih migrantov čez državo.

Višje sodišče je, ko je to odločitev razveljavilo, zapisalo:

“Sodišče prve stopnje je popolnoma nekritično sledilo navedbam obtoženca o vzrokih za izvršitev kaznivega dejanja. Okoliščine, da je sam ilegalno prišel iz Pakistana, da je s kaznivim dejanjem ,,pomagal” ljudem, da je zaprosil za mednarodno zaščito in da ima v Italiji mladoletnega otroka, nikakor ne utemeljujejo izreka kazenske sankcije opominjevalne narave, pač pa zgolj in edino izrek kazni zapora.”

Višje sodišče je zavrnilo razlago okrožnega sodišča, da je tihotapljenje migrantov mogoče razumeti kot pomoč ljudem v stiski. Celoten članek o tej sodbi je dostopen na povezavi: VIŠJE SODIŠČE UDARILO PO MIZI: TIHOTAPLJENJE MIGRANTOV NI NOBENA POMOČ LJUDEM

Sodbi okrožnega sodišča v Ljubljani v primeru Gmati in Amin sta si podobni, ker je bila posledica obeh, da je prevoznik izpuščen in je odpotoval v tujino. Sicer je pa precej razlik.

Ko sem prejšnji teden poročal o oprostitvi obtožbe Rachida El Fannija in Hendo Gmati podatkov o tem, ali se je tožilstvo pritožilo, še nisem imel.

Ne smemo vedeti in vas obveščati

S pridobivanjem podatkov o ravnanju sodišč imamo novinarji veliko težav. Po mnenju informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik in tudi številnih sodišč do nepravnomočnih sodb in sicer dokumentov o dogajanju na sodiščih novinarji nikakor ne bi smeli priti in tega predstavljati javnosti, ker bi naj bil s tem kršen zakon o varstvu osebnih podatkov.

Pravzaprav niti pravnomočnih ne bi smeli videti, če bi bilo mogoče ugotoviti, kdo je obsojen.

Vse zgodbe, ki jih predstavljam, temeljijo na takšnih dokumentih. In na imenih in priimkih ljudi.

Objavljam jih, ker gre za pomembne podatke o pomenu zakonov in pravni praksi in ker je posledica, če jih ne bi, dramatična kršitev pravice javnosti do obveščenosti o delu oblastnih organov, kar so sodišča.

Ker nam sodišča dostopa do sodb in podobnega ne bi smela omogočati, je težko preverjati, kaj se dogaja. Igramo se igro slepih miši. Kot urednik Spletnega časopisa imam sodbe, ki jih ne bi smel imeti in pač prosim za dodatne informacije.

Načeloma so iz sodišč novinarjem dolžni odgovarjati o svojem delu. In to občasno tudi počnejo.

Iz okrožnega sodišča so včeraj potrdili, da je pritožbeni postopek sprožen, a presojanje na višjem sodišču še ne poteka, ker morajo sodbo, ki je bila medtem tudi prevedena, da ju obtožena razumeta, obema šele vročiti v Italijo. Postopek vročitve še ni končan.

Iz višjega sodišča so mi pojasnili, da so zadevo prejeli dne 14.10.2019, vendar je bil spis zaradi procesnih razlogov že dne 18.10.2019 vrnjen na Okrožno sodišče v Ljubljani, kjer je še vedno.

Procesni razlog je najbrž, kot to opisuje okrožno sodišče, ker sodba v Italiji še ni vročena Gmatijevi in Fanniju.

Tožilstvo pa je svoje ravnanje pojasnilo tako:

"V zvezi z vašim vprašanjem vam sporočamo, da je Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, dne 7.8.2019 zoper oprostilno sodbo zaradi kaznivega dejanja
prepovedanega prehaja meje ali ozemlja države po 3. v zvezi s 6. odst. 308.
člena Kazenskega zakonika (KZ-1) glede katere poizvedujete, vložilo
pritožbo iz razloga po 2. tč. 1. odst. 370. člena ZKP v zvezi s 372. členom
ZKP- zaradi kršitve kazenskega zakona.

Glede na določilo 2. odst. 14. člena Državnotožilskega reda lahko vodja
okrožnega državnega tožilstva medijem samostojno posreduje le podatke o
stanju ter reševanju zadeve, ki se praviloma nanašajo le na navedbo
kaznivega dejanja in na sporočilo o izvršenih državnotožilskih ukrepih,
zato vam vsebine pritožbe ne moremo posredovati."

Sodba, da enkraten prevoz nelegalnih migrantov čez mejo ni kazniv, če se s prevažanjem tisti, ki ga je opravil, sicer ne ukvarja, se zdi nenavadna. Težko si je zamisliti, da bi nekdo tujce švercal mimo mejnih prehodov slučajno in bi ne vedel, kaj počne.

Bolj je lahko to dilema pri prevozih po državi, ko je dejansko mogoče, da kdo v avto vzame avtoštoparja, za katerega ne ve, da je prej nezakonito prečkal mejo. A pri Rachidu El Fanniju in Hendi Gmati ne gre za to. Sodišče samo pove, da je bila Gmatijeva z migranti že prej dogovorjena, da jih pobere.

Da enkraten prevoz migrantov čez mejo ali po državi, če se prevoznik sicer ne ukvarja s takšnim ravnanjem in ne zahteva plačila, ni kazniv, je okrožno sodišče odločilo po členu, ki pravi:

“Kdor se ukvarja s tem, da tujce, ki nimajo dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo ali prebivanje v njej, nezakonito spravlja na njeno ozemlje, jih po njem prevaža ali jim pomaga pri skrivanju ali kdor enega ali več takih tujcev za plačilo nezakonito spravi čez mejo ali ozemlje države ali omogoči nezakonito prebivanje na njem, se kaznuje z zaporom do petih let in denarno kaznijo.”

Sodna praksa šele prav nastaja in tudi zaradi tega ni povsem jasno, kaj členi zakonov pomenijo in kako jih razlagati. Zaradi tega bo pomembna sodba višjega sodišča.

Ali mi jo bo uspelo dobiti, ni povsem gotovo. Pogosto v sodstvu svoje sodbe skrivajo kot kače noge. Iz Maribora še do danes nisem dobil sodbe za goljufanje v kampanji nekdanjega župana Andreja Fištravca.

Ljudje nimamo pravice vedeti, kako v tem mestu goljufajo, nam s tem sporočajo.

Razen, ko gre za Franca Kanglerja. Tam pa se javnosti sporoči še več kot je res.

O vseh sodbah novinarje korektno, kar imamo državo, obvešča ustavno sodišče. Vse mi pošiljajo. Anonimizacije sodb so, kjer so za to res tehtni razlogi.

Poklukar v eno smer, tožilci in sodniki v drugo

Sodbe različnih sodišč so pomembne tudi zaradi politike notranjega ministra Boštjana Poklukarja (LMŠ), ki v tujini odločno opozarja, da velika večina migrantov prihaja organizirano s pomočjo kriminalnih združb, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem. “To je postal posel številka ena v regiji in hkrati naš največji izziv,” je ocenil minister in napovedal, da bo preganjanje tihotapcev prioriteta.

Položaj je po teh izjavah tak, da se policija trudi, lovi tihotapce, njihove prevoznike in migrante, tožilci in sodniki pa jih je hitro izpuščalo na prostost z razlago, da tihotapci opravljajo dobro delo, da le pomagajo svojim ubogim rojakom, da prvo švercanje ni kaznivo…

Ko gre za kazniva dejanja kraje in uničenja avtomobila, pa tožilka odloči, da tega ne bo preganjala, ker je povezano s prevelikimi stroški, ker je država storilcem priznala pravico, da prosijo za azil in so, kot večina, to izrabili za beg na zahod in ju zaradi tega ni mogoče niti najti.

Kako na sodiščih in v državnih organih skrbijo za prikrivanje podatkov o delu sodišč, lahko preberete v komentarju o težavah, ki sem jih imel pri pridobivanju sodb migrantu iz Maroka, ki je osumljen posilstev dveh študentk, ki ju je srečal na Metelkovi v Ljubljani, eno pa je kar tam poskusil s silo pripraviti k intimnostim:

NE LAŽITE SKUPNOSTI: POGAČNIKOVO SODIŠČE JE SPOSOBNO NAJTI SVOJO SODBO MIGRANTU OSUMLJENEMU POSILSTEV ŠTUDENTK

Digiprove sealCopyright secured by Digiprove © 2020 Peter Jančič Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 2.624 times, 1 visits today)

Komentarji (0)

Disqus Comments (1)

https-spletnicasopis-eu