Cenzurirano: Osumljeni dveh posilstev Safini že prej na pogojni stepel dve ženski

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:03 dop

Na okrožnem sodišču v Ljubljani, ki ga vodi Marjan Pogačnik, so si po prvotni popolni zavrnitvi, da bi smel izvedeti za vsebino sodbe za nasilen rop migrantu, ki je osumljen, da je po prihodu iz zapora posilil dve študentki, rahlo premislili. Vsaj izrek sodbe so mi zdaj poslali, cenzurirali pa velikansko večino razlage sodbe. Manjkajo cele strani. Vsebina je precej pretresljiva. Ženske je tepel že prej.

Pogojno obsojen tepel med ropom

Z razkritim delom sodbe je sodišče potrdilo, kar sem neuradno kljub prikrivanju že izvedel in poročal: na zaporno kazen je Alija Safina pred dobrim letom obsodil senat, ki ga je vodila sodnica Mojca Kocijančič. Nekdanja soproga nekdanjega ministra Aleša Zalarja (LDS).

Migrant iz Maroka je bil na dve leti zapora obsojen 16.11.2018 zaradi fizičnega napada na dve ženski, ki ju je poskušal oropati. Pri obeh je med ropom uporabil udarce v glavo. Prva mu je po dveh udarcih v obraz zbežala. Drugo, ki jo je udaril tako močno, da je padla po tleh, pa je uspel oropati. Odvzel ji je torbico, v kateri je imela telefon Samsung, 25 evrov denarja, dokumente, leče…

Iz manjšega dela sodbe, ki ga lahko vidimo, večina je namreč tudi v drugo cenzurirana, je razvidno, da je bil Safini že v času teh ropov pogojno obsojen. Nasilna ropa žensk je izvršil v času, ko je bil pogojno na prostosti. A sodišče je prikrilo podatke, na katerem okrajnem sodišču in za kakšno kaznivo dejanje je bil obsojen.

Razlogov za takšno prikrivanje javnosti sodišča, ki ga vodi Marjan Pogačnik, si ne znam zamisliti. Z varovanjem zasebnosti to nima nobene zveze. Sodne odločitve niso zasebna stvar sodišč in obsojenih. A zdaj je vsaj cenzurirano manj. Najprej so poskušali prikriti čisto vse.

Tako je videti manjši del cenzure sodbe:

Pogačnik je imel nekoč zamrznjeno sodniško službo in je delal kot policijski funkcionar za vlado LDS, bil je tudi na pravosodnem ministrstvu. Na vrh policije ga je pripeljal notranji minister Mirko Bandelj (LDS).

Iz necenzuriranega dela sodbe je razvidno še, da so Safiniji oprostili plačila stroškov postopka in da je senat, ki ga je vodila Kocijančičeva, zavrnil izgon tujca iz države, čeprav je v času sodbe že obveljala sprememba kazenskega zakonika, ki je to omogočala. V veljavo je sprememba ureditve stopila 2.7.2017. A kaznivo dejanje je Safini storil leta 2016, za sojenje pa se uporablja zakon, ki je veljal v času storitve kaznivega dejanja, je pojasnjeno v sodbi.

Objavljam celotno vsebino sodbo, kot so mi jo poslali, predvsem zaradi velikanskih prikritih delov, da se lahko vsak prepriča o popolni nesorazmernosti cenzure, za katero so se odločili z razlago, da varujejo osebne podatke.

Kot novinar pogosto pišem o sodbah, in pogosto pridobim takšne, ki vsebujejo vse podatke, pa seveda ne objavim vseh podatkov, denimo, imen oškodovanih deklet.

Celotna sodba, ki sem jo dobil tokrat, je čisto drugačne vrste. Takšna:

Prikrivanje, ker vem za ime obsojenega

Pred odločitvijo, da mi manjši del sodbe le pokažejo, so me najprej zavrnili v celoti in mi sporočili, da novinarji še tega ne sme izvedeti, ali so migrantu iz Maroka, ki je po prihodu iz zapora osumljen še dveh posilstev študentk, sploh sodili na njihovem sodišču. Ta odločba je nelagodje sprožila celo med sodniki. Vsi sodniki se s takšnim sramotnim odzivom, ko gre za obveščanje medijev in javnosti o delu sodišča, niso strinjali.

Zato sem neuradno izvedel, da je na zapor obsojenemu ime Ali Safini in da mu je za nasilen rop sodila sodnica Mojca Kocijančič. Na povsem zavrnilno odločbo, da javnost še tega ne sme vedeti, ali so sploh sodili, sem se pritožil. Po zakonu se je treba pritožiti na isto sodišče, ki je odločalo.

V zdaj drugačni odločitvi, da mi bodo vsaj izrek in del sodbe le pokazali, pa je nenavadna argumentacija. Trdijo, da so tokrat prikrili številne podatke, ker mi je zdaj ime obsojenega Alija Safinija že znano. Prej so vse. V odzivu sicer pišejo, da ime obdolženega, kar je napačna kvalifikacija. Gre za obsojenega. Razlika je precej pomembna.

Zaradi nje je argumentacija sodišča namreč povsem za lase privlečena. Ime obsojenega mora po ustavni ureditvi sodišče razglasiti javno. Podatki, ki so že javno razglašeni in jih javnost torej načeloma že pozna, pa pred novinarji sploh niso varovani kot zasebni po zakonu, na katerega se sklicujejo.

Pred tem so na sodišču trdili, da do sodbe ne morejo, ker nimam imena obsojenega ali opravilne številke sodbe. In se me, ko sem vztrajal brez imena, zavrnili še veliko bolj odločno. Več o tem in prvo odločitev o popolni zavrnitvi in pritožbi si lahko preberete na povezavi tukaj:

KAKŠNO OZADJE POSILSTEV ŠTUDENTK PRIKRIVA POGAČNIKOVO SODIŠČE

Da morajo zaradi tega, ker zdaj že poznam ime obsojenega, ko mi bodo del sodbe le pokazali, prikriti obsežne dele, so pojasnili tako:

Ali se bom tudi na to odločbo pritožil, še ne vem. Celotna odločba, da smem kot novinar videti vsaj večino izreka, ki ga mora sodnik razglasiti javno in tudi manjši del razlage sodbe Safiniju, kar pogosto sodniki napišejo šele pozneje, ki pa so jo večinoma cenzurirali, je takšna: