Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Šarca se ne bojijo: Nov rekord prehodov migrantov na črno čez mejo

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 06:55 pop

Vladna napoved gradnje dodatnih kilometrov ograj na meji s Hrvaško, pošiljanje vojakov v pomoč policistom in dodaten nadzor meje z droni avgusta niso učinkovali. Obratno. Priča smo bili strmemu vzponu števila nezakonitih prečkanj meje.

Avgusta podvojitev lanskega števila

Po julijskem rekordu, ko so policisti ujeli 1772 migrantov, je avgusta število ujetih po črnem prehodu meje naraslo na že 2352 migrantov. To je več kot dvakrat toliko kot pred letom dni, ko so jih policisti ulovili 1152. Številke po mesecih v letošnjem letu v primerjavi z lanskim so takšne:

Že do konca avgusta so policisti opazili skoraj deset tisoč migrantov po črnem prečkanju meje. Bilo jih je 9.801, v lanskem letu do konca avgusta pa 5.912. Lep del jih ujamejo, ker ljudje obvestijo policiste, da so opazili čudne tujce. V notranjosti. Dejansko gre čez državo še več migrantov, ker najbolj spretnega dela policija ne opazi in tem uspe neopaženo priti do Italije ali Avstrije. Koliko je uspelo preko države zbežati, denimo, do Italije, pa jih policisti niso zaznali, je težko oceniti. Je pa policija avgusta poročala o številnih primerih, ko so lovili in tudi ujeli prevoznike in taksiste. Namero, da bodo zahtevali azil, je od “ujetih” migrantov napovedala slaba tretjina ali 3354, lani do konca avgusta 3224. Večina teh zaradi luknje v sistemu, ki je politike zaradi različnih pogledov koalicijskih strank, kako ravnati, ne morajo odpraviti, pobegne naprej na Zahod še preden država odloči o njihovih prošnjah.

Ker ne gre čez Portugalsko in Španijo

Daleč največkrat so policisti po prečkanju meje letos ujeli Pakistance. Bilo jih je 2344, lani 1844. Sledijo Alžirci s 1427, lani več kot pol manj 684. Na tretjem mestu so Afganistanci, ki jih je bilo letos doslej 1064, lani 618. Manj kot lani je bilo letos doslej le Sircev. Lani do avgusta so policisti prijeli 491 državljanov Sirije, letos 471. Torej dvajset manj. Grafično so ti podatki, povzeti so iz poročila policije, takšni:

Migranti po državah
Število migrantov po državah izvora

Prikaz devetih držav, iz katerih je prišlo največ migrantov, na zemljevidu sveta nam pokaže, da večinoma najbrž prihajajo preko Turčije in Grčije, dodatno pa še iz Maroka in Alžirije najbrž predvsem zaradi tega, ker jim Portugalska, Španija in Italija onemogočajo, da bi v EU prihajali preko njihovega ozemlja, kar bi bilo zanje sicer bolj preprosto.

Z miško nad grafiko se pokažejo podrobnejši podatki o državi in številu ujetih migrantov v letošnjem letu od tam:

Od tistih, ki jih policija odkrije in ki ne zahtevajo azila, policija veliko večino hitro in v vse večjem številu vrne na Hrvaško. O začetka leta do konca avgusta je bilo na Hrvaško vrnjenih 6447 migrantov. Lani v istem času 2330. Podatki o vračanjih so takšni:

Položaj “na migrantski fronti” policija ocenjuje tako:

“V juliju se je nadaljeval strm trend naraščanja števila ilegalnih prehodov, v avgustu se je še bolj povečal. Dosežene vrednosti v letošnjem letu so za več kot polovico večji kot v enakem obdobju lanskega leta. Struktura ilegalnih migrantov po državljanstvu se delno spreminja iz meseca v mesec, opazno je predvsem povečanje števila državljanov Pakistana, Alžirije od julija letos državljanov Afganistana. Povečalo se je tudi število ilegalnih migrantov, ki izrazijo namero podaje prošnje za mednarodno zaščito. Po nastanitvi v azilnih kapacitetah pogosto nadaljujejo pot v svoje dejanske ciljne države. Med njimi je še vedno največ državljanov Alžirije.”

Celotno poročilo policije ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE lahko preberete tukaj:

ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE OD JANUARJA DO AVGUSTA 2019
ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE
--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (8)

https-spletnicasopis-eu