Zima varuje meje: manj pretihotapljenih migrantov

Last Updated on: 18th januar 2019, 08:31 dop

Novembra se je 712 migrantov uspelo izmakniti slabemu mejnemu nadzoru in jih je potem opazila policija. To je manj kot oktobra, ko je bilo v državo pretihotapljenih 1259 tujcev. Zmanjšanje števila je po oceni policije predvsem sezonskega značaja. Pozimi so potovanja po Balkanu bolj tvegana in je zaradi tega tihotapljenja Pakistancev, Maročanov in Afganistancev nekaj manj. A novembra je kljub mrazu po policijski statistiki mejnemu nadzoru ušlo več migrantov kot januarja, februarja in marca letos skupaj.

Pretihotapljenih bo slabih deset tisoč migrantov

Koliko je migrantov, ki se povsem izmaknejo možem postave in jim uspe neopazno prepotovati tudi čez Slovenijo, pa ne vemo. Statistike tega ne pokažejo. Policijske številke za tiste, ki so jih opazili, so po mesecih letošnjega leta takšne:

Do konca novembra so policisti popisali skupaj 8786 migrantov, ki v državo niso prišli čez mejne prehode, ker bi jih tam zaradi neizpolnjevanja pogojev gladko zavrnili. Po trendih se zdi, da število odkritih letos ne bo doseglo deset tisoč. Bo pa letos samo Pakistancev, ki so jih do decembra odkrili 2675, krepko več kot je bilo lani vseh migrantov, ki so na črno vstopili v državo. Vseh migrantov je bilo lani 1934. Struktura “prebežnikov” po letih in po državah izvora, je takšna:

Policisti so sosednjim državam do decembra vrnili 4.549 tujcev, v enakem lanskem obdobju 837. Največ, 4.428, jih je bilo vrnjenih Hrvaški, med vrnjenimi po številu izstopajo državljani Pakistana, ki jih je bilo 1.602. Lani le 30. Slabo polovico odkritih migrantov je policija že vrnila sosednjim državam. Polovica preostalih je zaprosila za azil in ti pozneje skoraj vsi izginejo še preden država odloči o tem, ali so do mednarodne zaščite upravičeni.

Hitra odstavitev Mojca Špec Potočar

Podatki, da se je azilni sistem sprevrgel v sistem za tihotapljenje ljudi proti zahodnim sosedam, so takšni:

»Njihova prostovoljna odločitev je, da odidejo in mi temu ne moremo nasprotovati,« je direktorica urada za begunce Mojca Špec Potočar sredi decembra pojasnjevala novinarjem, zakaj ji skoraj vsi prosilci za azil zadnje čase pobegnejo.  Potočarjevo je vlada dva dni po tej izjavi razrešila s položaja direktorice urada za oskrbo in integracijo migrantov in za vršilca dolžnosti imenovala Dušana Lužarja. Malo verjetno je, da bi Lužarju manj uhajali.

Ta prostost migrantov, ki nezakonito vstopijo v državo, če le zaprosijo za mednarodno zaščito, ima več posledic. Ena je, da sosednje države zaostrujejo mejni nadzor. Druga pa, da nam vse več prosilcev za azil vrnejo. Policija to opiše tako: “Število sprejetih oseb od sosednjih varnostnih organov se povečuje predvsem na meji z Italijo. Znaten del sprejetih tujcev predstavljajo tisti, ki zapustijo nastanitvene kapacitete prosilcev za mednarodno zaščito in potujejo proti ciljnim državam.” Letos so nam iz Italije vrnili 348 oseb, lani 68. So pa tudi naši policisti italijanskim vrnili 64 oseb, leto prej 101.

Statistične podatke o ilegalnih migracijah je ta mesec policija objavila nenavadno pozno, ko sem že preverjal, ali so s podatki težave. Praviloma so dostopni sredi meseca. V primeru hitre objave podatkov ser jim občasno ne ujemajo vse številke v prikazih. Tokrat se. Številke po mesecih pa so, kažejo izkušnje, še nepopolne in se sčasoma za zadnje mesece praviloma rahlo povišajo. Celotno ta mesec objavljeno poročilo “ILEGALNE MIGRACIJE NA OBMOČJU REPUBLIKE SLOVENIJE” je takšno: