V DZ danes prvič o “Marakešu”, zapleti tudi v Nemčiji

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:56 pop

O globalnem dogovoru o varnih, urejenih in zakonitih migracijah ter obveščanju javnosti in DZ o mednarodnih zavezah, ki se nanašajo na meddržavne nezakonite migracije, danes razpravlja odbor za notranjo politiko državnega zbora. Prihodnji teden pa, ker so to zahtevale vse tri opozicijske stranke SDS, NSi in SNS, bo na izredni seji o dogovoru o migracijah razpravljal še celoten državni zbor. Podobna razprava poteka tudi v Nemčiji, kjer je – po poročanju medijev – odstopil predsednik Krščansko-socialne unije (CSU) Horst Seehofer, ki pa ostaja notranji minister. Odstop, ki je verjetno tudi posledica serije volilnih porazov, bo obveljal z novim letom.

Razprava pred ali po volitvah?

Opozicija v Sloveniji vladi predlaga, naj zavrne podpis dogovora, ki je nastajal v okviru OZN, posebej pa so potekali še dogovori med evropskimi in afriškimi državami. Vlada je doslej oba dogovora, ki sta po dogovarjanjih nastala, podpirala. Javnosti pa vlada in veliki mediji teh dogovarjanj niso predstavljali, čeprav so pomembna za skupnost.  Več o izredni seji DZ, ki bo o migrantih prihodnji teden, lahko preberete na povezavi: Grims o neobveznem Marakesu – to je politicni balkanizem prve vrste. Da se sporazumu nikakor ne nameravajo odreči, ker gre za dober in koristen dogovor, je doslej javno sporočila SD Dejana Židana. Vlada bo stališče oblikovala šele konec tedna, je na začetku seje opozoril Jani Möderndorfer (SMC), ki je ocenil, da je sejo odbora predsednik Zvonko Černač (SDS) sklical prehitro. Izredno sejo DZ je predsednik Dejan Židan napovedal za prihodnji teden v torek, ko bodo že mimo lokalne volitve. Pozneje pa prestavil na sredo. Da bo vlada stališče oblikovala šele v petek, zadnji dan pred volilnim molkom, verjetno tudi ni slučajno.

Zapleta pa se medtem tudi v Nemčiji.

O tem za Spletni časopis piše iz Nemčije piše Dušan Čegovnik, ki spremlja dogajanje v tamkajšnjih medijih in na ravni oblasti:

Nemčija: Pomanjkljiv globalni migracijski sporazum

V četrtek je bila o dogovoru o migracijah burna debata v nemškem parlamentu. Unija CDU/CSU in SPD sta zavrnili kritiko tega sporazuma. A v CDU raste nezaupanje v migracijsko deklaracijo OZN. Štiri tedne pred načrtovanim podpisom je celo o naslovu razprave o migracijskem paktu še zmešnjava. Poslanec CDU Frank Steffel je opomnil:

“ Vsaka okrajšava ne drži in ne odraža resnice. V točki dnevnega reda piše: „GCM – Global Compact for Migration. Pravilnejši prevod bi bil: “Globalni pakt za varne, urejene (regulirane) in skladno vodene migracije.” To je velika razlika. Dovolite nam jasno govoriti o tem, o čemer govorimo. Potem nas bodo ljudje enostavneje razumeli.”

V OZN je dogovor o deklaraciji za vodenje migracij nastajal dalj časa. Čez mesec dni, v decembru, naj bi to deklaracijo v Marakešu sprejela večina držav OZN (okrog 180 držav), med njimi tudi Nemčija.

Toda do sedaj nemška zvezna vlada ni informirala javnosti o konkretnem pomenu dogovora kljub eksplozivnosti teme. Kazalo je, da bo vlada sporazum sprejela brez razprave v parlamentu. Vlada ni predvidevala, da bi vsebina pakta lahko naletela na nasprotovanje. Toda potem je konec oktobra Avstrija izjavila, da ne bo pristopila k temu sporazumu. Več vzhodnoevropskih držav: Madžarska, Češka, Slovaška,Poljska in, kot kaže tudi Hrvaška, sledijo temu zgledu. Bojijo se opustitve nacionalne suverenosti. Celo v Uniji CDU/CSU so se zaslišala svarila pred sprejemom migracijskega pakta. Marin Wendt, denimo, svari, da je slabost, ker meša begunsko in ekonomsko-delovno migracijo.

Članom stranke Alternativa za Nemčije (AfD) je medtem uspelo ustvariti v socialnih medijih fronto proti sporazumu tudi s pretiravanjem in napačnimi informacijami. V četrtek je AfD frakcija v nemškem parlamentu zahtevala od nemške zvezne vlade, da ne pristopi k migracijskem paktu. Postavili so vprašanje: “Zakaj bi sprejem tega pakta bil prednost in kakšne koristi bodo za Nemčijo?“

Člani AfD in njen predsednik Alexander Gaulandt so bili zelo napadalni do vlade, ki kot v Sloveniji trdi, da gre za popolnoma neobvezen dogovor. Iz opozicije vprašujejo, zakaj potem tega migracijskega pakta ne želijo podpisati ZDA, Avstralija, Avstrija, predvidoma tudi Danska in nekatere zgoraj omenjene vzhodnoevropske države?

Za pričakovati je, da je pakt prvi korak, ki bo doseljevanje naredil za človekovo pravico, kar bo omejilo pravice držav in migracije še bolj vzpodbudilo, menijo v AfD, kjer trdijo, da želijo levi sanjači in globalistične elite narediti iz Nemčije naselitveno območje.

Poslanci vladajoče unije CDU/CSU so se na to ostro odzvali. Vztrajajo, da migrantski pakt ne vzpodbuja migracij, a tega niso podrobno argumentirali. Pravijo, da je pakt namenjen urejanju premagovanja vzrokov za migracije, zatiranju kriminala tihotapcev ljudi, varovanju meja in ugotavljanju identitet in vračanju migrantov v njihove domovine. V interesu Nemčije je, da bi imeli migranti v vseh državah dostop do osnovnih storitev in zdravstveno oskrbo kot ta pakt formulira.

Poslanka AfD Beatrix von Storch je dejala: “Migracije same po sebi niso pozitivne. Ljudsko pravne pogodbe (pakti, sporazumi, deklaracije) po pravilu niso pravno zavezujoče, so pa vedno politično obvezujoče in odpirajo delovanje,ki naj bi ga razgrnile – mimo prava.” Vladne frakcije niso odgovorile na vprašanje te poslanke: “Zakaj vztraja nemška vlada pri podpisu migracijskega pakta, če je le ta neobvezujoč?”

Medtem, ko se je v nemškem parlamentu odvijala debata o migracijskem paktu se bori Hrvaška prezrta od medijev s problemom 20.000 mladih, agresivnih mož, po navedbah hrvaške policije opremljenih z noži v njihovih žepih in kreditnimi karticami UNHCR v denarnicah, ki že dalj časa oblegajo bosansko-hrvaško mejo pri Veliki Kladuši.

Ti možje prihajajo predvsem iz Pakistana, Irana, Alžirije ali Maroka. To je iz držav, kjer ni vojne.

Bivši avstrijski poslanec stranke ÖVP (avstrijske ljudske stranke) Efgani Donmez iz Lienza zahteva spremembo ženevske konvencije o beguncih. Odklanja begunski pakt OZN, ker da ta koristi predvsem bogatim industrijskim državam in škodi revnim državam. Diplomanti univerz revnih dežel bežijo na sever v bogate industrijske države. Migracije škodijo deželam porekla, poroča avstrijski časopis Kurier.

V anketi dnevnika Die Welt se je 9.11.2018 95% anketiranih izjasnilo, da nasprotujejo sprejemu migracijskega sporazuma OZN.

Po informacijah v nemških medijih pripravil Dušan Čegovnik.

V Spletnem časopisu poteka anketa, kako bi morala ravnati naša oblast. Ker me občasno (praviloma bolj z leve) kritizirajo ob objavi rezultatov teh anket: to ni znanstvena raziskava javnega mnenja, rezultati kažejo mnenje bralcev, ki so se odločili odgovoriti. Doslej so bili odgovori takšni:

Kako bi morala ravnati slovenska oblast, lahko še vedno odgovorite:

 Loading ...