Zalar: Društvo novinarjev nekritično podpira svoj ceh

Društvo novinarjev: Resna grožnja novinarstvu in javnemu interesu v Sloveniji

V Društvu novinarjev Slovenije obsojamo novo serijo zlorab pravnih sredstev za poskus utišanja kritičnega poročanja. Žrtev zaenkrat šestih odškodninskih SLAPP tožb je tokrat N1 Slovenija. Zoper novinarko Barbaro M. Smajila, urednico Katjo Šeruga, podjetje Adria News Production ter izdajatelja Adria News Sarl je tožbe po objavi preiskovalnega dosjeja o Psihiatrični kliniki Ljubljana vložila Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana (UPK), ki je javni zavod in jo vodi direktor Bojan Zalar. Dejstvo, da napad na medij in njegove novinarke izvaja javna ustanova z davkoplačevalskim denarjem, je po mnenju društva novinarjev še posebej zavržno.

Da tožbe ustrezajo definiciji SLAPP tožb, izhaja iz okoliščin vlaganja tožb in njihove vsebine. Da so zahtevki neutemeljeni, kaže že specifična sestava tožb, kjer tožnik zgolj pavšalno navaja, da so v članku »navedene naslednje neresnične in zlonamerne trditve«, nakar preprosto prilepi celotno vsebino članka, pri čemer gre v pretežni meri za poročanje o dejstvih, ki so evidentno resnična in preprosto dokazljiva. Gre za večje število postopkov z istovrstno tematiko, pri čemer na praktično isti podlagi zahteva odškodnino zaradi vsakega članka posebej. Zadnji članek je bil objavljen več mesecev pred vložitvijo prve od teh tožb, tako da bi UPK Ljubljana lahko brez težav celotno škodo uveljavljala z eno tožbo v enotnem postopku. Pokazatelj, da gre za SLAPP tožbe, je tudi ekscesna višina več odškodninskih zahtevkov, še posebej pretirana je skupna višina tožbenih zahtevkov. Kot nedopusten pritisk jih razume tudi urednica rubrike Poglobljeno na N1 Suzana Lovec, ki jih ocenjuje kot »jasne in sistematične poskuse ustrahovanja medija, urednice in novinarke, da o temi, ki je vsekakor v javnem interesu, ne bi več poročali!«.

Ob tem tudi v DNS poudarjamo, da so bili prispevki Barbare M. Smajila, ki so jih povzeli mnogi drugi slovenski mediji, brez dvoma v javnem interesu in pripravljeni ob upoštevanju najvišjih profesionalnih novinarskih standardov. Po razkritjih N1 je bil nad UPK Ljubljana izveden tudi sistemski nadzor, spremljanje zgodbe in razvoja dogodkov pa se nadaljuje.

V Društvu novinarjev Slovenije ocenjujemo, da so SLAPP tožbe resna grožnja novinarstvu in javnemu interesu v Sloveniji, ki nikakor niso omejeni le na enega dobro znanega ekscesnega tožnika, ampak so pogosto uporabljeno orožje za napad na novinarje in medije, kar dokazuje tudi zadnji primer. Glede na to, da je pristojno ministrstvo že začelo javno razpravo o Predlogu zakona o zaščitnih ukrepih za osebe, ki se javno udejstvujejo, pričakujemo, da bo delo hitro nadaljevalo in ne bo čakalo na skrajni rok za sprejem zakona in implementacijo direktive. V kontekstu tega, da zakona še ni, Okrožno sodišče v Ljubljani, ki naj bi obravnavalo tožbene zahtevke zoper N1, pozivamo, da uporabi vse mehanizme za zmanjševanje potencialne škode mediju. Predvsem pa pozivamo vodstvo UPK Ljubljana, kar vključuje tudi svet zavoda, da nemudoma preneha z neutemeljenim in zlonamernim sodnim preganjanjem kritičnih novinarjev in medija N1 Slovenija.

Zalar: “To je medijski linč”

Očitki, da gre v primeru UPKL za SLAPP tožbe, so popolnoma neutemeljeni, neupravičeni in neargumentirani, pri izjavah Društva novinarjev pa gre za nekritično podpiranje svojega ceha. Koncept SLAPP tožb v naši zakonodaji ni jasno opredeljen, po drugi strani pa tudi medijski linč ni jasno opredeljen, kljub temu pa sta oba pojma relativno jasna. Za SLAPP tožbe gre, ko posamezen subjekt vlaga večje število tožb z namenom izvajanja pritiskov na medije, utišanja medija, namernega povzročanja stroškov zaradi pravdanja, pri čemer pa so take tožbe vsebinsko prazne in s trhlimi pravnimi argumenti. Gre torej za zlorabo pravic in pravnega sistema zaradi utišanja medija, omejevanje svobode govora in javne kritike. UPKL poudarja, da v konkretnem primeru nikakor ne gre za tak primer, saj so vse tožbe, ki so vložene zoper N1, utemeljene z dejansko in pravno podlago, po drugi strani pa je iz listin jasno razvidno, da medij N1 zavestno piše o domnevnem dogajanju na UPKL, ki ni z ničemer potrjeno in ne izkaže nikakršne prepričljive podlage za resničnost svojih pisanj. S tem je N1 tisti, ki zlorablja svoje pravice, saj v imenu svobode govora zavestno širi nepreverjene in neresnične trditve. N1 s tovrstnim medijskim linčem nad UPKL povzroča veliko škodo ne le UPKL, pač pa tudi njenim zaposlenim in pacientom, ki zaradi objavljenih neresnic neupravičeno izgubljajo zaupanje v strokovnost UPKL, kar nenazadnje lahko vpliva tudi na izid zdravljenja njenih pacientov. Več tožb je vloženih zgolj iz razloga, ker N1 svoj medijski linč nad UPKL izvaja na način, da neprestano ponavlja ali objavlja nove neresnice, UPKL pa skuša svoje interese varovati na edini način, kot ga lahko, to je s pravnimi sredstvi, ki jih ima na voljo. Pri tem UPKL procesno ne more ravnati drugače, kot da po novem valu neresničnih objav vloži novo tožbo, saj nova povzročena škoda po naravi stvari v prej vloženih tožbah ne more biti zajeta. Ne gre torej za več tožb za isto stvar, pač pa se tožbe vlagajo kronološko, po vsakem valu objavljenih neresnic, ki jih N1 zaradi želje po večji branosti objavlja znova in znova, z zlorabo pravice do svobode govora. Obramba pred neresnicami je dolžno ravnanje UPKL, ki ima zaradi posledic insciniranega dogajanja tako kadrovske težave (odhodi, odstopanje od prijav na delovno mesto, neprijavljanje …), kot tudi nekoliko zmanjšan prihod pacientov na zdravljenje v akutno obravnavo (posamezne bolnišnice so želele povečan obseg programa ZZZS), kar pa se do sedaj ni nikoli dogajalo. Posledično je obseg težav v delovanju klinike bistveno obširnejši. Ne gre prezreti, da v tem medijskem linču UPKL nima nasproti majhnega slabotnega medija, pač pa gre pri N1 za medijski konglomerat z ogromnim, tudi tujim finančnim zaledjem, zato slabitev in ustrahovanje tega medija s šestimi tožbami tudi pomensko ali pojmovno ni mogoča. Ustrahovanje medija tudi nikoli ni bil namen UPKL, ki želi le v miru in z zaupanjem skrbeti in zdraviti paciente, ne da bi se slednji bali nasilja, ki ga UPKL nad pacienti ni nikoli izvajala.

Prof. dr. Bojan Zalar,
direktor