Šarčeva usluga Mesecu v državni volilni komisiji

Last Updated on: 22nd oktober 2018, 09:47 dop

Predstavniku Levice Iztoku Majheniču je zaradi nezdružljivosti funkcij državna volilna komisija (DVK) maja, torej tik pred volitvami, pokazala vrata. Ugotovili so namreč, da je funkcionar DVK Majhenič vložil kandidatno listo Levice v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, iz katere sta bila v državni zbor pozneje izvoljena predsednik stranke Luka Mesec in Nataša Sukič. Zakon za člana volilnega organa, če je vlaga liste kandidatov ali kandidira, določa, da mu preneha funkcija. Prenehala mu ni čisto takoj, ker takoj niso opazili. Ko so, pa iz DVK javnosti že v času volilne kampanje niso obveščali, da so iz najvišjega organa, ki skrbi za pošteno izvedbo volitev, črtali predstavnika Levice, ker opravlja nezdružljivo funkcijo.

Majheniča ni več, Majhenič je spet predlagan

Slika in ime Majheniča sta izginila iz uradnih strani in to na način kot se je to nekoč v socializmu dogajalo tistim, ki so padli v nemilost. Po tihem so jih scenzurirali. Kot da jih nikoli ni bilo. Iz DVK so parlament 11. maja obvestili, da so Majheniča zaradi nezdružljivosti funkcij zabrisali iz DVK 8. maja, torej pet dni po tem, ko je Majhenič vložil listo za Levico. Storil pa DZ ni nič, čeprav bi Majheniča lahko razrešili ne več izrednih sejah, ki so jih takrat še imeli. DZ se je s tem, da Majhenič ni več nadomestni član DVK, seznanil prejšnji mesec, torej štiri mesece po tem, ko so Majheniča tam že izbrisali. Pred poslanci bo ta teden predlog, kdo bi zasedel izpraznjen položaj. Levica Luke Meseca mandatno volilni komisiji, ki bo o tem odločala v četrtek, predlaga  Iztoka Majheniča. Istega Majheniča, za katerega so nedavno ugotovili, da je zaradi nezdružljivosti ob funkcijo. V četrtek popoldan na izredni seji bo o novem nadomestnem članu DVK najbrž že odločal tudi državni zbor. Problem, ker zakon zahteva, da je treba vlagateljem list na volitvah takoj odvzeti morebitni mandat v volilnih organih, je Levica rešila tako, da je Majhenič odstopil kot predstavnik stranke v volilni enoti Ljubljana Bežigrad, s čemer formalne nezdružljivosti, ko nekdo hkrati kandidira in vodi postopke izvedbe volitev, ni več.

A usoda Majheniča, ki je bil v preteklosti tudi generalni sekretar Levice, ni povsem gotova. Vmes so bile namreč volitve in po razpletu volitev položaj v DVK Levici ne pripada, čeprav je popravila svoj rezultat in je danes močnejša stranka kot pred volitvami. Težava je, da je na volitvah nastopila tudi LMŠ Marjana Šarca, ki je zbrala višji delež in v državni volilni komisiji nima zastopnika. Zakon pravi: “Trije člani in namestniki članov državne volilne komisije se imenujejo po predlogih poslanskih skupin, pri čemer se upošteva sorazmerna zastopanost političnih strank.”

Bo Šarec mesecu podaril položaj?

Rezultat volitev je bil takšen:

.A kandidat Levice Majhenič, ki je bil zaradi nezdružljivosti funkcij odstavljen, bo skoraj gotovo ponovno izvoljen. Levica je za koalicijo, ki jo vodi Marjan Šarec, nadvse pomembna stranka, brez katere v državnem zboru nimajo večine. Položaj, ki pripada LMŠ, ni nepomemben, a ga bodo prepustil Mesecu, ki bo to prijaznost vrnil na kakšnem drugem področju, bi lahko sklepali. V LMŠ in Levici takšnega dogovora niso potrdili.  Vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović pa je celo zanikal “trgovino”. Dejal je: “Odločili smo se, da naj do konca mandata sedanja sestava državne volilne komisije opravi svoje delo.” Na vprašanje, ali je to kaj povezano s dvorjenjem Levici, da bi pomagala koaliciji, je Golubović odgovoril nikalno in o odločitvi svoje poslanske skupine dodal. “Pogovarjali smo se pač in tako odločili.” Na že rahlo provokativno podvprašanje, ali skušajo s tem doseči, da bila stranka, ki noče podpisati parafiranega sporazuma, bolj pridna, pa se je nasmejal: “Ne vem, ali bi to lahko na njih kaj vplivalo.” Golubovič je opozoril, da je bila sedanja sestava DVK potrjena pred dvema letoma in čez dve leti, ko bo izbrana nova, LMŠ pričakuje, da bo v novi ustrezno zastopana.

Ravnanja LMŠ ni običajno in je širokosrčno. V prejšnjem mandatu je, ko je šlo za programski in nadzorni svet RTV Slovenija, kjer so zakonske določbe o zastopanosti strank podobne, SMC (s podporo ostali levih strank) mirno zasedla položaj, ki je pripadal največji opozicijski stranki SDS po odstopu njenega člana, pozneje pa so s pojasnilom, da so toliko večji, zase dosegli dva sedeža na račun NSi, ki je ostala brez.