Popravek ustave: Kako poenostaviti menjavo vlade Marjana Šarca?

Last Updated on: 3rd januar 2021, 11:03 dop

O spremembi ustave, s katero bi poenostavili konstituiranje vlade po volitvah in zamenjavo vlade, ko jo država že ima, bo danes prvič govorila ustavna komisija, ki jo vodi Branko Grims (SDS). S spremembo, ki jo je v zadnjem desetletju že večkrat predlagala SDS, bi z le enim glasovanjem namesto Marjana Šarca državni zbor izvolil novega šefa vlade in nove ministre. Predsednik vlade pa bi do tretjine ministrov pozneje lahko zamenjal sam brez posebnih postopkov v državnem zboru, kakršnim smo bili priča zadnje mesece, ko so morali odstopati Marko Bandelli (SAB), Dejan Prešiček (SD), Jure Leben (SMC) in Samo Fakin (LMŠ).

Če bi premier zamenjal več kot tretjino ministrov, bi moral po zaupnico v DZ. SDS bi tudi ukinil zaslišanja kandidatov za ministre, kar ni nujno le dobro ideja. Lani se je pokazalo, da ima ta institut ima svojo vrednost, Marjan Šarec je umaknil kandidaturo ministra za javno upravo Tugomirja Kodelje, ki je pred odborom za notranje zadeve nastopil katastrofično slabo in se precej osramotil, kot se je pred tem na evropski ravni tudi že kandidatka za evropsko komisarko Alenka Bratušek (SAB). Tam tudi poznajo zaslišanja.

Grims: Ne bo še prelomno

Za stranke vladne koalicije (LMŠ, SD, SMC, Levica, DeSUS, SAB) je bilo lani precej nerodno, ker so pred odločitvijo Šarca, da slabega kandidata umakne, izglasovale, da se je Kodelja “ustrezno” predstavil. Nerodno je bilo vse skupaj tudi za Šarca samega. Bil je njegov kandidat.

Po rezultatih glasovanj po odborih je Kodelja prehitel kar pet drugih kandidatov: Marka Bandellija (brez listnice), Andrejo Katič (pravosodje), Aleksandro Pivec (kmetijstvo), Boštjana Poklukarja (notranje zadeve) in Karla Erjavca (obramba). Največ glasov proti po odborih je med vsemi kandidati za ministre zbral kandidat za notranjega ministra Poklukar (LMŠ). Najslabši delež, če preračunamo število glasov za in proti, pa kandidat za obrambnega ministra Erjavec (DeSUS). Leben in Fakin, ki sta odstopila zadnja, nista bila med najslabšimi. Na odstopa omenjenih je premier nekaj časa čakal, parlament pa z njima seznanil točno pol leta po imenovanju. Pokazalo se je, da ne brez razloge: Fakin lahko zahteval nadomestilo. Več o tem lahko preberete tukaj.

Predsednik ustavne komisije Branko Grims (SDS) mi je pred prvo sejo ustavne komisije povedal, da se bodo predvsem dogovorili, kako delati in poskusili začeti ustanavljati skupino strokovnjakov, ki bo pomagala ustavni komisiji pri delu.

V prejšnjem mandatu, ko je ustavno komisijo vodil takrat predsednik državnega zbora Milan Brglez, je skupina sedmih strokovnjakov Matej Avbelj (SDS), Dino Bauk (ZL), Franc Grad (Desus), Igor Kaučič (SMC), Janez Pogorelec (NSi), Miran Potrč (SD) in Lojze Ude (Zaab) predlagala drugačen način imenovanja vlade kot SDS, po kateri bi državni zbor volil le premiera, minister pa bi pozneje potrjeval kar predsednik republike. Popolnoma enako stališče zdaj zastopa vlada Marjana Šarca. Možnost, da bi po zaslišanju v DZ lahko kandidata za ministra zamenjali, kar se je lani zgodilo Tugomirju Kodelji ali pet let prej v evropskem parlamentu Alenki Bratušek, pa bi oboji ukinili.

A predlogu sedmih strokovnjakov, ki ga zdaj zagovarja tudi vlada Marjana Šarca, je SDS lani ostro nasprotovala in iz sprememb ni bilo nič. Tako je takrat ugovarjal Branko Grims:

»To bi bil drastičen pomik iz parlamentarnega proti predsedniškemu sistemu, kar bi zelo spremenilo razmerja moči in odgovornosti, predvsem pa zmanjšalo vpliv parlamenta in možnosti za nadzor opozicije. Moj predlog stranki bo, da tega nikakor ne bi podprli,«

Idejam SDS pa ostro, kot že v preteklosti, zdaj nasprotujejo iz vlade. Tako:

“Ureditev, kot jo predlaga skupina poslancev, po dostopnih informacijah ni uveljavljena v nobeni državi (isto velja tudi za veljavno ureditev) in bi pomenila edinstveno rešitev. Še posebej pa je treba poudariti, da bi način imenovanja ministrov po predlagani ureditvi dejansko uvedel dve vrsti ministrov, in sicer ministre, ki bi jih imenoval državni zbor, in ministre, ki bi jih imenoval predsednik vlade. Do podobne situacije bi lahko prišlo tudi v primeru razrešitve posameznih ministrov, saj bi te v okviru kvote ene tretjine ministrov lahko imenoval (nadomestil) predsednik vlade, ko bi bila ta kvota presežena, pa bi iste ministre lahko razrešil samo še državni zbor. Tovrstni način imenovanja bi pomenil očitni odstop od pravila, po katerem državne funkcionarje in tudi druge osebe, imenovane na položaj ali funkcijo, imenuje in razrešuje isti organ.

Po mnenju vlade bi predlagana ureditev, po kateri bi se hkrati izvolila celotna nova vlada, še bolj otežila uporabo instituta konstruktivne nezaupnice, saj bi bilo treba za njen uspeh predlagati in izvoliti ne le novega predsednika vlade, ampak že takoj tudi ministre. To bi močno otežilo uporabo instituta konstruktivne nezaupnice, takšna ureditev pa zaradi pretirane stabilnosti vlade, ki bi jo povzročila, v prihodnosti ne bi bila nujno vedno koristna in oportuna. “

Še za dodatno zaščito invalidov

Na posnetku je Branko Grims ob predsedniku SDS Janezu Janši, za Grimsom je poslanec Andrej Šircelj:

Konec meseca bo ustavna komisija prvič razpravljala še o vladnem predlogu, ki ga je že na začetku mandata podprl predsednik državnega zbora Dejan Židan (SD), da bi v ustavo dodali člen, ki bi dodatno zavaroval pravice gluhih in slepih z določbo:

“Slovenski znakovni jezik je jezik skupnosti uporabnikov slovenskega znakovnega jezika. Za zagotavljanje enakega položaja oseb, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, v družbi država izvaja jezikovno politiko za varovanje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja zakon.«