Šarec preveč hiti v načrtih prevzema oblasti

Last Updated on: 8th avgust 2018, 08:36 dop

Ali bosta stranki predsednika LMŠ Marjan Šarec in SD Dejan Židan, ki sta obe ciljali na zmago na volitvah, a ju je v seštevku volilo manj volivcev kot relativno zmagovalko SDS Janeza Janše, začeli prevzemanje oblasti s tremi na volitvah še bolj poraženimi strankami, bo jasno konec prihodnjega tedna.  “V sredo bomo ne glede na vse vložili kandidaturo z našimi podpisi,” je za danes napovedal predsednik LMŠ Marjan Šarec. Glasovanje o Šarčevem mandatarstvu in novem predsedniku DZ pa je Šarec napovedal za prihodnji teden v ponedeljek. A je slabo ocenil, kaj je mogoče. V ponedeljek se nič od tega ne bo dogajalo. Za šefa DZ bodo predlagali Židana, je Šarec še javno razkril načrt, po katerem bi moral Matej Tonin (NSi) po 52 dneh vodenja DZ v ponedeljek odstopiti. Tudi to se ne bo zgodilo. Po neuradnih informacijah iz državnega zbora se zdi, da bo odločanje o mandatarju prihodnji teden v petek, torej zadnji možni dan. Kdaj bo odstopil Tonin, pa ostaja nejasno. Če bi Tonin kar storil to, kar mu je predlagal Šarec in se umaknil že v ponedeljek, bi s tem ogrozil delovanje celotnega političnega sistema. Ker ni podpredsednikov po odstopu predsednika ne bi bilo jasno, kdo vodi državni zbor in kdo bo sklical sejo o mandatarju ali pozneje ministrih.

Zakaj se Šarcu mudi?

Šarec je napovedal, da ga bo za mandatarja danes predlagalo pet strank. Tudi to je drugače od napovedi pred tem, ko je zagotavljal, da bo kandidatura vložena z najmanj 46 podpisi. LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB imajo 43 poslancev. Razlog, da glasov ne bo 46, je Levica, kjer še poteka interni referendum, ali bi podpirali Šarca in njegovo vlado, ne bi pa v njej prevzeli položajev.  A to ni zelo pomembno. Za vložitev kandidature zadošča tudi deset podpisov. Pomembno bo, kako bodo poslanci prihodnji teden glasovali o Šarčevem mandatarstvu, kjer pa bo nujnih 46 glasov. Ali bi lahko glasovali tudi o novem predsedniku DZ Dejanu Židanu, je še povsem nejasno.  Glasovanje za obe funkciji je tajno: izvedeli bomo le rezultat, ne pa tudi, kako je glasoval kak poslanec. Bodo pa stranke razglašale, kako bodo glasovali. Poslovnik določa, da mora biti glasovanje o mandatarstvu najprej 48 ur in najkasneje sedem dni po preteku roka (v drugem krogu) za predložitev novih kandidatur. Ker rok izteče v petek ta teden, morajo biti volitve mandatarja med ponedeljkom in petkom prihodnji teden.  Če Šarec v petek, ko bo glasovanje, dobi večino, s tem še ne bo šef vlade. Imel pa bo uraden mandat, da začne iskati ministre. Morebiti poraz, če glasov zanj ne bi bilo 46, ne bo konec sveta. Padec kandidature bi pomenil, da bo pred poslanci še 48 ur časa za tretji in zadnji krog odločanja, ko za izvolitev mandatarja zadošča navadna večina, ki jo Šarčeva peterica strank ima.

Še nikoli poslanci niso tako dolgo iskali mandatarja

Posebno veliko izbire Marjan Šarec ob dilemi, ali vložiti kandidaturo, te dni ni imel. Vložiti bi jo morali najpozneje ta teden v petek, ko izteče rok za vlaganje kandidatur v drugem krogu. Če je do petka ne bi vložil nihče, bi takoj začel teči 48 urni tretji krog, po katerem bi predsednik republike Borut Pahor, če kandidata še ne bi bilo, moral že v nedeljo razpustiti državni zbor in razpisati ponovne predčasne volitve. Šarcu in njegovim podpornikom se mudi, da preprečijo ta zanje katastrofični scenarij, po katerem bi številni ostali brez poslanskih sedežev le nekaj mesecev po tem, ko so bili izvoljeni. V zgodovini države se po volitvah še ni zgodilo, da tako dolgo po volitvah ne bi bil potrjen vsaj mandatar. Doslej je najdlje trajalo po volitvah leta 1996, ko je mandatarstvo po prestopu Cirila Pucka 46 poslancev Janezu Drnovšku potrdilo po 42 dneh. Le enkrat pa se je doslej zgodilo, da je bil mandatar izvoljen šele v drugem krogu. Bilo je po volitvah leta 2011, ko je nastala druga vlada Janeza Janše. Janša je bil za mandatarja izvoljen 38 dni po konstituiranju državnega zbora.  Razlog za to je bil Danilo Türk, ki je takrat, ker je bil levičar, v prvem krogu mandatarstvo ponudil bolj levemu Zorana Jankovića, čeprav je bilo precej jasno, da ta nima večine.  Tokrat Pahor ne v prvem in ne v drugem krogu ni predlagal nikogar, ker ni bilo kandidata, ki bi imel zagotovljeno jasno večino. Od konstituiranja državnega zbora do volitev mandatarja bo letos poteklo najmanj (do ponedeljka)  doslej rekordnih 52 dni. Če bo seja v petek, kar je precej bolj verjetno (99,99 odstotno), pa celo 56 dni. To prikazuje grafika:

Po pravni ureditvi je v drugem krogu lahko tudi več kandidatov, zato bo moral predsednik državnega zbora Matej Tonin (NSi) čakati do izteka roka ta teden v petek, ali se bo pojavil še kakšen kandidat. Glasovanje mora biti najpozneje v sedmih dneh po tem.  Ob tajnih volitvah mandatarja bodo poslanci prej ali slej najbrž odločali tudi o izvolitvi novega predsednika državnega zbora. Tudi ta bo prvič doslej po volitvah zamenjan še pred potrditvijo nove vlade. Vsaj tako napoveduje Marjan Šarec. Židan potrebuje najmanj 46 glasov, da bi postal predsednik državnega zbora. Tudi Židan potrebuje glasove Levice Luke Meseca, s katerim pa dogovora pred razglasitvijo odločitve, da bo Židan kandidat nove vladne koalicije, ni bilo.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Kako in kdaj bo zamenjevanje izpeljano, ni jasno. Več o možnih zapletih pri odstopanju Tonina in volitvah Židana lahko najdete v povezanem članku tukaj.