Šarčeva zmota: Tonin bo še nekaj časa šef DZ

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:57 pop

V ponedeljek prihodnji teden predsednik državnega zbora Matej Tonin (NSi) še ne bo odstopil in koalicija šestih strank (LMŠ, SD, SMC, DeSUS, SAB in Levica) za svojega predsednika državnega zbora ne bo volila predsednika SD in zdaj kmetijskega ministra Dejana Židana.  Napoved hitre menjave na vrhu DZ Marjana Šarca je bila napaka. Tonin je po izvolitvi napovedal, da bo odstopil, če nastane nova večinska koalicija, a takšne koalicije te dni še ni. A razlog, da Tonin ne bo odstopil tako naglo kot je napovedal Šarec, Židan pa še ne bo izvoljen, je še bolj tehten: z odstopom bi povzročil politično nestabilnost, ker ne bi bilo več vodstva parlamenta in bi verjetno škodil državi in celo sestavljanju vlade.

Je DZ lahko brez šefa?

Po poslovniku državnega zbora lahko funkcionarji, ki jih voli državni zbor, seveda kadarkoli odstopijo. Izjavo o tem bi moral Tonin, ker nima niti podpredsednikov, poslati sam sebi, poslance pa obvestiti na prvi naslednji seji državnega zbora, s seznanitvijo pa bi mu funkcija preneha. To bi teoretično omogočilo, da bi se lahko v ponedeljek prihodnji teden začel postopek imenovanja šefa SD Dejana Židana na vrh DZ. Težava pa je, ker po naglem odstopu Tonina, ki ga je ta teden napovedal Šarec, ne bi bilo nikogar, ki bi vodil postopek izvolitve novega predsednika in državni zbor. To namreč počnejo predsednik ali podpredsednik državnega zbora. Podpredsednikov še ni in če odstopi še predsednik, bi parlament ostal povsem brez vodenja. Ni jasno, ali bi v tem primeru vodenje lahko prevzel vsaj najstarejši poslanec, kar je v pravilih državnega zbora predvideno le za čas takoj po volitvah, ko se parlament šele konstituira. Država bi se, če ne bi bilo več nikogar, ki bi vodil DZ, znašla v manjši krizi, ker tudi postopkov imenovanja vlade ne bi bilo mogoče nadaljevati. To je razlog, da so se tudi v SD hitro strinjali, da je naglica Marjana Šarca preveč ambiciozna in da je hitri scenarij volitev mandatarja in šefa DZ napaka. Kdaj bi lahko Židan postal šef DZ, je za zdaj še nejasno. Zdi se, da bo koalicija najprej morala najti in izvoliti vsaj enega podpredsednika državnega zbora, da bi to bilo sploh mogoče izpeljati.

Za predsednika državnega zbora je bil Matej Tonin izvoljen 22. junija, po potrditvi mandatov poslancem. Z njegovo izvolitvijo je uradno nastal (bil konstituiran) novi državni zbor. Za Tonina je bilo takrat kar 80 poslancev, devet jih je glasovalo proti. Prvič v zgodovini je bil predsednik DZ po volitvah izvoljen iz zelo majhne stranke, ki ne more biti niti druga po moči med vladnimi strankami. Podpora, ki jo je Tonin dobil, je bila skoraj neverjetno visoka. Proti so bili le iz levice Luke Meseca, ki je pa za to imela tehten razlog, takrat je Šarec z NSi začel pogovore o koaliciji, ki bi pomenila, da bi bila Levica relativno obrobna opozicijska stranka. Ker je medtem NSi Šarca zavrnila, so zdaj v drugačnem položaju.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]Postanejo lahko vladni partner ali pa uradno sicer nekakšna opozicijska stranka, ki pa ima v rokah pomemben vpliv na vladno politiko, ker je od njih odvisna izvolitev Marjana Šarca, Židana, ministrov, pa tudi usode vseh teh v prihodnje.