Računsko sodišče: Katastrofalno poslovanje slabe banke

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:57 pop

Z negativnim mnenjem je računsko sodišče ocenilo pravilnost poslovanja slabe banke (DUTB) v letih 2014 in 2015, smotrnost reševanja bank pa je bila po mnenju revizorjev takšna: neučinkovito in negospodarno. Z DUTB sta vladi Alenke Bratušek in pozneje Mira Cerarja reševali bančni sistem, slaba banka je dobila sploh najslabšo možno oceno, ki jo lahko dodeli računsko sodišče.

Številni deli poročila so cenzurirani

Računsko sodišče v treh mesecih zahteva tudi odzivno poročilo, kar pomeni, da ugotovljene nepravilnosti še niso odpravljene. V revizorskem poročilu so številni deli cenzurirani, to se zgodi na zahtevo revidiranca. Nekoliko smešno je, ker je slaba banka zahtevala, da je treba prikriti celo njihove odgovore na precej splošne očitke. Denimo tako:

Reševali tudi banko, ki je posodila za kampanjo premierki

Pri prevzemu slabih terjatev bank je slaba banka glede na odločitve Evropske komisije in vlade prevzela za 130,4 milijona evrov manj tveganih postavk in dela tveganih postavk ni v celoti prevzela, o tem pa ni obvestila vlade, ministrstva za finance ali medresorske komisije. Slaba banka je s prevzemom slabih terjatev pomagala štirim bankam: NLB, NKBM (po 18.12. 2013) o katerih je prevzela milijardo terjatev in Abanki Vipa in Banko Celje (13. in 14.10. 2014) od katerih je prevzela 562,4 milijonov evrov slabih terjatev. Pogodbo o  odplačnem odstopu je leta 2014 sklenila tudi s Factor Banko in Probanko.

Postopki reševanja vseh teh bank so se začeli v času vlade Alenke Bratušek, nadaljevala jih je vlada Mira Cerarja. Abanka, vodil jo je nekdanji poslanec LDS Jože Lenič,  je novi stranki nekdanje premierke pred štirimi leti s posojilom – kot sem opozoril v Spletnem časopisu – omogočila poplačilo vseh stroškov volilne kampanje.   Grafično je računsko sodišče nepopolno prevzemanje tarjatev prikazalo tako:

Revizorji so ugotovili: DUTB z bankami ni v zadostni meri opredelila stroškov financiranja in upravljanja prevzetih tveganih postavk ter je nase prevzela stroške za upravljanje prevzetega premoženja v vrednosti 1,1 milijona evrov, ki bi jih morale nositi banke. Naročila je izvedbo skrbnih pravnih pregledov prevzetega premoženja, čeprav je bila seznanjena glede njihove nekakovostne izvedbe in neustreznosti predpisov, in tako negospodarno porabila 327,4 tisoč evrov. DUTB za postopke upravljanja prevzetega premoženja ni sprejela vseh potrebnih internih aktov, zato je odločanje potekalo nesistematično, odločitve odborov niso bile vedno sprejete učinkovito, pregledno in sledljivo ter na ustreznih podlagah, odbori niso sprejeli potrebnih odločitev ali so jih sprejemali na neustrezni ravni. Upravni odbor ni v vseh primerih zagotovil preglednosti in sledljivosti svojega delovanja, za vse odločitve ni pridobil točnih in popolnih informacij. DUTB ni vzpostavila notranjih kontrol pri prodaji premoženja in upravni odbor do februarja 2015 ni potrdil odločitev odborov o razpolaganju s premoženjem. DUTB ni vzpostavila postopkov, ki bi preprečevali, da bi lahko kreditorji, katerih terjatve so bile prenesene na DUTB, odkupili nazaj terjatve z diskontom.

Je kaj, kar ni bilo narobe?

Za večje posle ni pridobila mnenja o skladnosti s predpisi in v internih aktih ni opredelila postopka interne preiskave nepravilnosti zaradi sumov kaznivih dejanj. Prodajo paketa terjatev do štirih družb je DUTB vodila nepregledno, ni vnaprej opredelila osnovnih elementov prodajnega postopka in ponudnikom ni dala popolnih informacij. DUTB ni zagotovila najvišje možne konkurence med ponudniki in jih ni enakopravno obravnavala, z načinom vodenja postopka prodaje je vplivala na doseženo prodajno ceno ter ni zagotovila, da kupec terjatev ne bi mogel prodati naprej tretjim osebam ali da bi jih dolžniki odkupili nazaj. Odločitev o prodaji delnic gospodarske družbe ni bila pravočasno sprejeta na ustreznem odboru, DUTB pa je brez preveritve utemeljenosti gospodarski družbi povrnila stroške predhodnih postopkov. Nepremičnine je od gospodarske družbe prevzela brez ustreznih podlag in jih je dala v najem brez javne objave in zbiranja konkurenčnih ponudb. V izogib zakonskim omejitvam je za izvedbo projekta v zvezi s hotelirsko dejavnostjo ustanovila dve hčerinski družbi prek odvetniške družbe, vendar se z njo ni ustrezno dogovorila glede vsebine storitev.

Za pol milijona preveč za plače vodilnih

DUTB ni ustrezno uredila izračuna kazalnikov poslovanja. Upravni odbor do decembra 2014 ni spremljal uspešnosti doseganja cilja, da naj bi DUTB vsako leto odprodala vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti premoženja. DUTB je v letu 2014 brez razpisa imenovala glavnega izvršnega direktorja in vršilca dolžnosti glavnega izvršnega direktorja in ni ravnala pregledno pri imenovanju štirih izvršnih direktorjev in pri razrešitvi enega izvršnega direktorja.  V internih aktih ni jasno določila vrste tekočih poslov, o katerih odločajo izvršni direktorji. Prejemke izvršnih direktorjev je določila nesorazmerno in brez vnaprej določenih kriterijev. Brez podlage v politiki prejemkov ali sklenjeni pogodbi je izplačala izvršnim direktorjem za 499 tisoč evrov in neizvršnim direktorjem za 16 tisoč evrov sredstev. DUTB je s člani upravnega odbora sklenila sporazume in na tej podlagi namesto njih plačala globe in sodne takse. Upravni odbor ni odobril aneksov k pogodbam o zaposlitvi z izvršnimi direktorji. Prvi interni akt za ureditev postopkov zaposlovanja je DUTB sprejela septembra 2014, čeprav je do takrat zaposlila že 69 delavcev. V letu 2014 je zaposlila več delavcev brez objave prostih delovnih mest in sklenila pogodbe z nekaterimi delavci, ki niso izpolnjevali pogojev. V več primerih je nesorazmerno in neenotno določala plačo in v internih aktih ni uredila postopkov in notranjih kontrol. Na neustreznih podlagah je izplačala različne dodatke k plačam zaposlenim v skupnem znesku 130 tisoč evrov.

V skupnem znesku 1 milijon evrov je naročila storitve brez ustreznih postopkov javnega naročanja. Z več izvajalci storitev je sklenila pogodbe po začetku izvajanja del in plačala račune brez popolnih specifikacij in kljub nekakovostnim storitvam. DUTB ni vodila popolnih evidenc sklenjenih pogodb in v več primerih ni zagotovila nadzora nad izvajanjem pogodb. DUTB ni spremljala stroškov upravljanja premoženja posameznega dolžnika in tudi ne stroškovne učinkovitosti posameznega posla.

DUTB ni imela veljavne naložbene politike, ni uredila upravljanja sredstev likvidnostnega sklada in ni določila smernic upravljanja likvidnosti. Upravni odbor v prvi polovici leta 2014 ni spremljal likvidnosti in v letu 2015 ni podal soglasja k naložbam iz prostih denarnih sredstev v skupni vrednosti 30 milijonov evrov. DUTB ni določila kriterijev izbora naložb iz prostih denarnih sredstev in poročanja o naložbah upravnemu odboru in ni omejila odgovornosti finančnega direktorja pri odločanju o naložbah prostih denarnih sredstev. Upravni odbor ni pravočasno potrdil petletnih poslovno-finančnih načrtov.

Računsko sodišče je od DUTB zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati popravljalne ukrepe za odpravo nesmotrnosti, in podalo priporočila za izboljšanje poslovanja.

Obsežno celotno revizijsko poročilo je dostopno na povezavi na stran računskega sodišča tukaj, lahko pa ga preberete tudi v nadaljevanju:

[pdf-embedder url=”https://spletnicasopis.eu/wp-content/uploads/2018/07/DUTBposlovanje_PSP14-15_web_skenirano.pdf”]