Vidovičeva ambasada v ZDA ni imela časa za Murglovo
|Last Updated on: 23rd december 2017, 12:09 dop
Izjemno pikro pismo je poslanka SMC Jasna Murgel spisala po srečanju parlamentarne skupščine Nata, ker veleposlaništvo v ZDA, ki ga vodi Stanislav Vidovič, zanjo ni našlo časa. Za prevoz po glavnem mestu ZDA je Vidovič Murglovi, denimo, kot rešitev priporočil javni prevoz. Ker je vsebina pisma pricurljala v javnost, je to dvignilo kar nekaj prahu in nastala je še dodatna korespondenca med Vidovičem in Murglovo, ki jo predstavljam.
Protest v vednost tudi Erjavcu in Horvatu

Jasna Murgel, ki vodi delegacijo državnega zbora v parlamentarni skupščini Nata, je bila v Washingtonu pred slabima dvema tednoma.
Po „dobrodošlici“, ki je ni bilo, pa je opazovala, kako so druga veleposlaništva skrbela za podporo svojim poslancem.
Precej protestno pismo, v katerem opisuje dogajanje, je poslala veleposlaniku Vidoviču, v vednost pa tudi zunanjemu ministrstvu, ki ga vodi Karel Erjavec (Desus) in šefu odbora za zunanjo politiko Jožefu Horvatu (NSi).
Vidoviča na koncu tega pisma poslanka, ki prihaja iz Maribora, pred izvolitvijo pa je bila sodnica, prosi, naj se zahvali italijanskemu veleposlaniku Armandu Varricchiu, ki je našel čas in jo je povabil na sprejem v njegovo rezidenco ob pomembnem dogajanju.
Zapisala je:
Vidovič je eden ustanovnih članov SMC, ki ji pripada tudi poslanka Murglova. Do imenovanja za veleposlanika je bil Vidovič generalni sekretar zunanjega ministrstva, torej eden tesnejših sodelavcev Karla Erjavca.
Veleposlanik s pomembnimi kritiki
Vidovičevo imenovanje za najpomembnejšega ambasadorja države (za takšnega velja veleposlanik v ZDA) je nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je bil sam tudi veleposlanik v ZDA, ocenil za kadrovsko katastrofo.
V parlamentu so na predstavitvi kandidature za zaprtimi vrati Vidoviču ostro nasprotovali iz SDS z očitkom, da je pred osamosvojitvijo delal za SDV. Član odbora, v katerem so predstavitve, je tudi predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša. Trditve, da bi naj pred osamosvojitvijo delal za SDV, mi je Vidovič, ko sem to preverjal, ostro zanikal.
Člana parlamentarne skupščine Nata sta ob Murglovi še Žan Mahnič (SDS) in Benedikt Kopmajer (Desus), namestniki pa Matjaž Nemec (SD), Matej Tonin (NSi) in Marjan Dolinšek (SMC).
V ZDA je potovala Murglova sama.
Ostro pismo Murglove je na spletnem omrežju razkril član parlamentarne skupščine Nata in predsednik odbora za obrambo državnega zbora Mahnič, ki je dogajanje ocenil:
Tako pa je, ko @vladaRS imenuje za veleposlanika v ZDA osebo, ki to sploh ne bi smela postati. Če ima Stanislav Vidovič tudi do ostalih takšen odnos, ni čudno, da so odnosi z ZDA vse slabši. @Nova24TV @24ur_com @rtvslo @STA_novice @RevijaReporter @SiolNEWS pic.twitter.com/hTuzwWAOmn
— Žan Mahnič (@ZanMahnic) December 20, 2017
Ko je bilo pismo tudi javno objavljeno, je to močno odmevalo in veleposlanik v ZDA Stanislav Vidovič je pohitel in hitro napisal odgovor.
Vidovič: Voznik bi stal več kot je taksi
Takšen:
“Spoštovana gospa poslanka dr. Murgel,
Vaš dopis je na veleposlaništvo prispelo na dan, ko sem pričel s prvim letošnjim dopustom in sem nanj želel odgovoriti po vrnitvi v pisarno tik pred koncem leta. Ker je pismo vmes postalo javno, vam nanj odgovarjam že sedaj. Seveda ga pošiljam v vednost tudi vsem ostalim naslovnikom vašega pisma.
Najprej mi dovolite splošno pojasnilo, da veleposlaništvo v Washingtonu skrbi za smotrno porabo proračunskega denarja, na kar sem kot bivši generalni sekretar ministrstva še posebej pozoren. Prav zato vam na veleposlaništvu nismo mogli zagotoviti nedeljskega prevoza z letališča, saj bi za nadurno nedeljsko delo voznika porabili bistveno več proračunskega denarja kot stane taksi prevoz z letališča.
Verjamemo, da so nekatera druga veleposlaništva zagotovila prevoz svojim delegacijam, a ta veleposlaništva imajo več voznikov ali pa voznike, ki ne podlegajo lokalni zakonodaji glede delovnega časa. Naše veleposlaništvo lokalno zakonodajo spoštuje in jo dosledno izvaja. Ko je res nujno prevoze opravljamo tudi diplomati slovenskega veleposlaništva v Washingtonu, kot to počnejo tudi diplomati na drugih slovenskih DKP, čeprav za kaj takega nismo usposobljeni, da ne omenjam, da nimamo ustreznih zavarovanj. Nazadnje smo tovrsten prevoz v Washingtonu zagotavljali, ko je tukaj potekalo zasedanje Svetovne banke in smo imeli isti dan tri delegacije.
Slovensko veleposlaništvo je med najmanjšimi veleposlaništvi v Washingtonu, a pokriva vsa področja delovanja tako kot ostala veleposlaništva. Pri tem imajo velike države (med njimi članice EU) tudi več kot sto diplomatov in tudi več sto lokalnih sodelavcev, mi pa imamo na našem veleposlaništvu z menoj vred skupaj šest diplomatov. Prav zaradi tega moram kot veleposlanik odločati o tem, kaj so prednostne naloge veleposlaništva in v skladu s tem razporejati tako svoje delo, kot delo diplomatov in s tem zagotavljati pravočasno in kvalitetno informiranje relevantnih inštitucij v Sloveniji.
Diplomati veleposlaništva v Washingtonu smo imeli v času seminarja veliko drugih dogodkov, ki smo se jih udeležili in o njih poročali. Tako sem se sam 12. decembra udeležil pomembnega dogodka v organizaciji Atlantskega sveta in Korejskega foruma, na katerem sta nastopila sekretar za trgovino Ross in državni sekretar Tillerson, ki sta poslala vsem državam pomembna sporočila, o katerih sem poročal v prestolnico.
Prav tako je isti dan potekal tudi večerni kulturno umetniški dogodek na našem veleposalništvu, in sicer nastop slovenskih glasbenic, po katerem smo organizirali tudi sprejem za goste koncerta. Naj ob tem pripomnim, da se je samo v decembru različnih dogodkov na veleposlaništvu udeležilo več kot 500 gostov, večji del predstavnikov ameriškega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja ter veliko Slovenk in Slovencev živečih v ZDA. Več o teh dogodkih, katerih priprava seveda zahteva čas in sodelovanje vseh zaposlenih na veleposlaništvu, lahko izveste na spletnih straneh veleposlaništva.
Kot veleposlanik se zaradi koncerta na veleposlaništvu nisem mogel udeležiti sprejema, ki ga je za udeležence seminarja Parlamentarne skupščine in za veleposlanike držav članic Nata organiziral italijanski veleposlanik, niti dveh drugih dogodkov, na katere sem bil prav tako povabljen isti večer. Sprejem je bil na italijanskem veleposlaništvu organiziran, ker je Predsednik Parlamentarne skupščine Nata Italijan, gospod Paolo Alli. Sprejem je bil namenjen medsebojnemu spoznavanju udeležencev seminarja in seznanjanju s predstavniki ameriških institucij in civilne družbe. V skladu z diplomatsko prakso sem se italijanskemu kolegu že pred dogodkom zahvalil za organizacijo dogodka in se opravičil, ker se ga nisem mogel udeležiti.
Spoštovana vodja delegacije gospa dr. Murgel,
Kot sami omenjate v vašem pismu, obiska veleposlaništva niste predlagali. Verjemite mi, da bi kljub izjemno natrpanemu urniku našel čas za srečanje z vami, če bi tako predlagali. Kot veleposlanik se redno srečujem z obiskovalci iz Slovenije. Posebej skrbim za to, da se veleposlanik in diplomati srečujemo z gospodarstveniki, ki jim zagotavljamo najboljšo možno podporo za njihovo delovanje na ameriškem trgu. O tem pričajo tudi njihove pohvale namenjene veleposlaništvu.
Želim vam vse dobro,
Stanislav Vidovič”
Murgel: V štirih dneh bi lahko našli čas
O Vidovičevem ravnanju je Mahnič povedal: “To, da veleposlaništvo poslance svoje države pričaka na letališču, v kolikor ni organiziranega prevoza do hotela, je pri vseh ostalih državah, razen pri naši, normalno in običajno. Žal veleposlanik Vidovič očitno ne sledi praksi, ki jo je pred njim, kar se tega tiče, imel prejšnji veleposlanik Božo Cerar.” Na odgovor veleposlanika pa se je odzvala vodja parlamentarne delegacije Murglova z dodatnim pismo, v katerem je zapisala:
“Spoštovani gospod Vidovič,
zahvaljujem se za vaš odgovor na moj dopis.Kot je razvidno iz mojega dopisa, slednjega nisem naslovila na medije, saj nikakor ni bil moj namen o zadevi polemizirati v javnosti. Obžalujem, da je pismo medijem posredoval nekdo izmed članov delegacije v PS NATO, vendar to priča zgolj o njegovi osebni integriteti.
V odgovoru na moj dopis navajate, da vas nisem povabila k srečanju. Ustaljena praksa komuniciranja Državnega zbora z Ministrstvom za zunanje zadeve in diplomatsko konzularnimi predstavništvi je, da se veleposlaništvo ustrezne države zgolj obvesti o obisku delegacije Državnega zbora. V zelo veliko primerih na podlagi takšnega obvestila veleposlaništva zagotovijo prevoz za poslance, veleposlaniki se na lastno pobudo srečajo s poslanci oziroma pride do drugih oblik komunikacije. Ob udeležbi delegacije Državnega zbora v Washingtonu DC na Čezatlantskem forumu leta 2015 je denimo slovensko veleposlaništvo zagotovilo poslancema prevoz z letališča in nazaj, uslužbenka veleposlaništva je bila ves čas navzoča s članoma delegacije na kraju srečanja, prav tako sva bila s kolegom poslancem povabljena na kratek pogovor z veleposlanikom na slovenskem veleposlaništvu. In, če ostanemo samo pri ZDA, je bilo podobnih primerov še veliko.
Vsekakor razumem, da ima veleposlaništvo veliko obveznosti, a vendarle menim, da bi se lahko v štirih dneh obiska poslanca Državnega zbora v Washingtonu DC našla oseba in čas za srečanje. Gre za odnos veleposlaništva do Državnega zbora kot institucije.
Verjamem, da bo pričujoča izmenjava pisem prispevala k temu, da bo veleposlaništvo v prihodnje posvetilo več pozornosti uradnim obiskom poslancev v Washingtonu DC.
S spoštovanjem,
Dr. Jasna Murgel”
Po prvih informacijah iz parlamenta posebne razprave na sejah odbora za zunanjo politiko o tem dogajanju ni nihče zahteval. Predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvatu pa je ocenil, da je mogoče, da bo kak poslanec na seji po novem letu o nenavadnem dogajanju v ZDA sprožil razpravo pod točko razno.
Komentarji (6)
Disqus Comments (6)