Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Zmerjanje ministrice, ker noče reševati Ahmeda

Last Updated on: 19th november 2017, 10:03 dop

Ostre odzive, ki so na meji ali celo preko dobrega okusa, je sprožila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar (SMC), ker si je drznila objaviti mnenje, da so politiki (pretežno na levi) ob Ahmadu Shamiehu izgubili kompas, da ga zlorabljajo za lastno kampanjo in se požvižgajo na zakone in državo.

Diskreditiranje notranjega sovražnika

Eden od bolj neverjetnih odzivov na spletnih omrežjih je bilo norčevanje iz ministrice in diskreditiranje s primerjavami z gestapom  iz humoristične serije. Denimo na tak način:

Bogdan Biščak je nekdanji tesni sodelavec Gregorja Golobiča na vrhu LDS in pozneje Zaresa. V “civilni družbi” je LDS za podporo imel liberalno akademijo, ki jo je vodil Darko Štrajn.

Kar več ni LDS in kar zadnje čase velja na levici neoliberalizem za najhujšo zmerljivko, so se preimenovali v alternativno akademijo.

Teroristična vlada Mira Cerarja?

Ti “akademiki” so po objavi mnenja ministrice pozvali premiera Mira Cerarja naj ministrico odstavi. Zapisali so:

“Ko bodo represivni organi tudi zares deportirali gospoda Šamija, pa bo šlo že za dejanje državnega terorizma nad nemočnim posameznikom”

Celotna protestna izjava levičarskih akademikov proti Vesni Györkös Žnidar in domnevnemu državnemu terorizmu v Sloveniji je dostopna na:  https://alternativnaakademija.com/.

Po poročanju Večera je k odstaviti ministrice premiera Mira Cerarja pozval tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic.

Od bolj resnih v politiki z leve odzivov še ni.

Najbrž so si vzeli čas za premislek, kako se odzvati na očitke notranje ministrice, da Ahmada zlorabljajo za lastno politično propagando. Podrobnosti koga vse je kritizirala, lahko najdete na povezavi tukaj. 

Ministrica jim je zapisala: “Razumem, da se približujejo volitve in je zaradi tega veliko nervoze. Vendar to ne pomeni, da Slovenija kot država ni dolžna na svojem teritoriju izvajati suverene oblasti. To bi najvišji predstavniki države morali vedeti. Namreč, nihče se nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.“

Kaj je obljubil premier in do kod sega diskrecija?

Še bolj pa je najbrž številne ujezila z opozorilom, da so pritiski na upravne organe nesprejemljivi in opozorilom strankarskim veljakom:

„Slišali smo pozive k pogajanju z upravnimi organi, kar ni možno, kar je nevzdržno. Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam.“

Med manjšimi strankami se je doslej odzvala Levica Luke Meseca z oceno, da je največji problem Ahmada Shamieha notranja ministrica, a da pričakujejo, da bo premier držal nekakšno obljubo, ki (jim) jo je, kot izhaja iz njihovega pisanja, dal.

Zapisali so:

“Pričakujemo, da Cerar ne bo prelomil obljube, da Ahmad ostaja del naše skupnosti in da ne bo postal žrtev merjenja mišic v vladi. V resnici je stvar banalna: njegova usoda in usoda njegove družine je na kocki, ker hoče ministrica za notranje zadeve premierju za vsako ceno dokazati svoj prav. Konsenz pravnih strokovnjakov na čelu z dr. Matevžem Krivicem je, da vsaka država diskrecijsko klavzulo Dublinske uredbe lahko uveljavlja kadarkoli, tudi po zaključku sodnih postopkov. Kljub temu ministrica zatrjuje, da so postopki končani in da je deportacija edina možnost. Ministrica očitno ne izbira sredstev. Namerno zavajanje ministrice je še dodaten dokaz, da bi bila njena interpelacija upravičena. Od Cerarja pričakujemo, da bo držal obljubo in ne bo popustil izsiljevanju ministrice.”

O diskrecijski klavzuli je notranja ministrica zapisala nekoliko drugače:

“Diskrecijska klavzula je suverena pravica države, ni pravica prosilca. To bi bilo v nasprotju z Dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci sami izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito. V preteklosti smo jasno povedali strokovno stališče, da je njena uporaba možna le do pravnomočno dokončanega postopka. Ta klavzula vsekakor ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema.«

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Discover more from Spletni časopis

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentarji (10)

Disqus Comments (10)

https-spletnicasopis-eu