Györkös Žnidar o primeru Ahmad: “Izgubili ste kompas!”

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:48 pop

»Menim, da je to, da politični vrh, predvsem mislim na nekatere poslance in nekatere ministre, poziva k nespoštovanju avtoritete sodišč, torej k nespoštovanju odločitev sodišč, in da se javno problematizira zakonito delo organov ministrstva za notranje zadeve, ki so mu pritrdila vsa sodišča, vse do sodišča EU v Luksemburgu, znak, da je slovenski politični prostor verjetno izgubil kompas.“

Tako se je notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar (SMC) odzvala na nenavadno dogajanje zadnje dni.

Ministrica: Ahmada zlorabljate za nabiranje točk

Ta teden so koalicijski poslanci Jan Škoberne (SD), Peter Vilfan (DeSUS), Jasna Murgel (SMC) in predstavnik opozicijske levice Miha Kordiš javno protestirali proti nameri vlade, da državljana Sirije Ahmada Shamieha pošlje na Hrvaško. Hrvaška je namreč pristojna, da v okviru EU odloča o njegovi pravici do azila. Škoberne, ki v parlamentu vodi pomemben odbor za pravosodje, in Kordiš, ki kakšne pomembne funkcije nima, sta frizerja iz Sirije pripeljala celo v državni zbor, da bi s tem vplivala na premiera Mira Cerarja (SMC), da bi mu mimo pravil omogočil ostati v Sloveniji.

A vlada kljub tem ostrim pritiskom ni še nič odločila. Ugotovili so le to, da tako preprosto kot si možnosti prestavlja skupina poslancev, ne gre, ker imamo v tej državi zakone.

Da bi projekt predaje migranta Hrvaški zaradi posredovanja premiera nekoliko premaknili, z ministrstva ne potrjujejo.

Ministrica je o dogajanju sporočila:

“Razumem, da se približujejo volitve in je zaradi tega veliko nervoze. Vendar to ne pomeni, da Slovenija kot država ni dolžna na svojem teritoriju izvajati suverene oblasti. To bi najvišji predstavniki države morali vedeti. Namreč, nihče se nima pravice postaviti nad avtoriteto neodvisnih in nepristranskih sodišč.”

Zapisala je še, da je Ahmad Shamieh “predmet političnih zlorab, a nikakor ne s strani ministrstva za notranje zadeve.” Po oceni notranje ministrice  je predmet političnih zlorab tistih, ki so „dajali lažne obljube v času, ko so postopki pred sodnimi instancami še vedno potekali kljub temu, da so vedeli ali bi morali vedeti, da se zanj zadeve na sodišču ne bodo pozitivno iztekle. Tako je tudi bilo, niso mu pritrdila niti upravno, vrhovno, ustavno sodišče in niti sodišče EU v Luksemburgu.“

Država ni last političnih strank

„Pritiski na upravne organe so nesprejemljivi,“ opozarja Vesna Györkös Žnidar, ki opozarja: „Slišali smo pozive k pogajanju z upravnimi organi, kar ni možno, kar je nevzdržno. Slišali smo predloge, da naj bi se postopki vodili na cesti. Vse to je neprimerno, nevzdržno, nesprejemljivo, ker država ne pripada političnim strankam.“

O možnosti rabe diskrecijske pravice je ministrica pojasnila, da je dublinski postopek pravnomočno končan in je posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča in je torej  predaja posledica pravnomočne odločitve vrhovnega sodišča.

“Diskrecijska klavzula je suverena pravica države, ni pravica prosilca. To bi bilo v nasprotju z Dublinsko uredbo, katere namen je preprečiti, da si prosilci sami izberejo državo, v kateri želijo zaprositi za mednarodno zaščito. V preteklosti smo jasno povedali strokovno stališče, da je njena uporaba možna le do pravnomočno dokončanega postopka. Ta klavzula vsekakor ne more biti uporabljena na način, da bi postala pravilo in ne samo izjema,« je zapisala.

Celotno sporočilo je dostopno na:

http://www.mnz.gov.si/nc/si/novinarsko_sredisce/novica/article//10193/