Kršitev ustave: Koalicijska zmeda ob šoli Alojzija Šuštarja

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:48 pop

Ali je SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca uspelo najti čarobno formulo, da bi brez SD Dejana Židana odpravili diskriminacijo otrok iz povečini vernih družin, katerih starši morajo doplačevati za šolanje na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, se tudi v četrtek popoldne, ko se je ponovno sestal odbor za izobraževanje, ni pokazalo. Desus je poskušal doseči kompromisno rešitev, ki staršem, ki šolajo otroke na šoli Alojzija Šuštarja, ne bi bila preveč všeč. Razjezila pa bi lahko starše v drugih podobnih šolah, ki so že polno financirane in bi jih novost udarila po žepu. A sejo odbora so popoldan poslanci le začeli, a jo je predsednica Mirjam Bon Klanjšček takoj tudi prekinili in preložila, ker je zmanjkalo časa. Predsednica mi je v petek zjutraj na vprašanje, kdaj bi se razprava lahko nadaljevala, odgovorila, da še ne ve.

Desusov kompromis, ki vsem ne bo všeč

[wp_ad_camp_2]

Slišati je, da je med SMC in Desus dosežen dogovor, da bi iz SMC Desusovo rešitev podprli.

Diskriminacijo, ker država ne plačuje obveznega programa osnovnega šolanja, bi po sodbi ustavnega sodišča državni zbor moral odpraviti že pred dvema letoma. A je do takrat koalicijska večina le trikrat zavrnila predloge SDS Janeza Janše, da bi to storili. Sicer pa vlada, kjer je bila za področje pristojna zdaj kandidatka za predsednico republike Maja Makovec Brenčič, še predlagala ni ničesar.

Ko je to letos, to pomeni z veliko zamudo, ki pomeni kršenje ustavnega reda, le storila, se je le še dodatno zapletlo. Večkrat.

Koalicija: Vsak na svojo stran

Nazadnje je pred dvema tednoma po precej kaotičnem in konfliktnem dogajanju v odboru za izobraževanje predsednica Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) sejo odbora prekinila in s tem onemogočila, da bi državni zbor o odpravi neustavnosti odločal že ta mesec.

V četrtek ta teden je odbor ponovno razpravljal, da bi lahko državni zbor morebiti odločal vsaj oktobra. Kako hud je spor, kaže, ker tri vladne stranke, SMC, Desus in SD, v tri smeri popravljajo predlog svoje lastne ministrice in koalicijske vlade, kako spoštovati sodbo ustavnega sodišča, ki zahteva enako financiranje obveznega programa vseh osnovnih šol. Koliko denarja torej dati tem osnovnim šolam.

Ministrica Makovec Brenčičeva, ki je iz vrst SMC, je po ostrih kritikah z leve, da izenačitev financiranja osnovnih šol, ki jo zahteva ustavno sodišče, ki je finančno drobiž, pomeni konec javnega šolstva, predlagala nekakšno vmesno rešitev, da bi enako financirali obvezne programe, že za razširjene programe pa za zasebne osnovne šole še naprej le 85 odstotno. SDS bi izenačila tudi financiranje razširjenih programov. Država po predlogu SDS ne bi financirala le dodatnih vsebin, kamor sodi verski pouk. SD bi ohranila dosedanji neustavni sistem. Desus pa predlaga “kompromis” da bi povsem financirali obvezni program, razširjenega pa nič. S čemer bi najbrž osnovni šoli Alojzija Šuštarja v seštevku financiranje morebiti celo znižali. Pri tem sta bili SMC in Desus menda blizu kompromisa, je slišati.

Še spreminjanje ustave

[wp_ad_camp_4]

Popolne enakosti ne predlaga nihče in je tudi ustavno sodišče ni zahtevalo: zasebne osnovne šole po nobenem od predlogov ne dobijo denarja za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. Noben predlog tudi ne govori o tem, da bi država plačevala verski pouk v teh šolah.

Za začetek oktobra je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) sklical sejo ustavne komisije o predlogu SD, ki bi v ustavi določila, da šolanja otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja ni treba enako financirati. Spremembo je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han predlagal takoj po tem, ko je ustavno sodišče konec leta 2014 presodilo, da država krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, ker za obvezni program šolanja otrok na šoli Alojzija Šuštarja, ki je v lasti katoliške skupnosti, namenja le 85 odstotkov vsote, ki jo za enako stvar dobijo programi državnih šol.

Sodniki so presodili, da država s tem diskriminira otroke iz povečini vernih družin. Diskriminacijo bi parlament po sodbi moral odpraviti najpozneje do januarja lani. Projekt spreminjanja ustave, ki ga je sprožil Han s poslanci SD, ZL in Desusa, je obstal predvsem, ker se mu niso pridružili poslanci SMC. Razlog pa je povzel kar predsednik strokovne skupine ustavne komisije Rajko Pirnat z zelo kritičnim stališčem, kaj počnejo predlagatelji spremembe: »Državni zbor lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom nadigrati ustavnega sodišča,« je takrat dejal Pirnat.

Kaj ponujajo stranke?

[wp_ad_camp_2]

Dopolnila, koliko bi plačali, ki so pred odborom, so po vsebini takšna:

SDS: Zasebni osnovni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.

SMC: Zasebni šoli se zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole, in 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole. Ne pripadajo jim sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.

SD: Nič se ne spremeni, torej del zasebnih osnovnih šol država še naprej financira 85 odstotno, del pa 100 odstotno.

Desus: Zasebni šoli se za izvedbo obveznega dela programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole.  Razširjen program, se ne financira iz javnih sredstev. Zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.