Veto DS, ker župani menijo, da jih je Šarec napetnajstil

Last Updated on: 3rd oktober 2019, 07:33 pop

Za 22 glasovi za in devetimi glasovi proti je državni svet z vetom ustavil spremembo zakona o izvrševanju proračuna za letošnje leto, ki je nujen, da bi obveljal rebalans proračuna. Veto so izglasovali zaradi ocene, da jih je vlada nekdanjega župana Kamnika Marjana Šarca pretentala, ko je sicer povišala financiranje občin, a jim potem z dvigom plač naložila še več dodatnih stroškov. Veto so zahtevali predstavniki občin, ki imajo večino v državnem svetu, s tem so začasno ustavili rebalans proračuna, ki je najpomembnejši dosežek koalicije množice majhnih strank, ki podpirajo Šarčevo vlado.

Golubović: DZ bo prihodnji teden v sredo

Finančnega poslovanja vlade svetniki s tem niso omogočili. Bodo pa poslanci morali ponovno glasovati o zakonu o ZIPRU, da bi veto odpravili. Kot mi je povedal vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović bo ponovno glasovanje o ZIPRU, da bi odpravili veto, prihodnji teden v sredo. Golubović meni, da bo večina v državnem zboru gladko odpravila veto. Nujnih bo 46 glasov. Prvič jih je bilo 55. “O istem zakonu kot prvič bomo glasovali,” je opozoril Golubović. Zdi se, da si je premier Šarec že zagotovila dovolj glasov, da bo prvi veto v času njegove vlade odpravljen. To mu bo uspelo s pogodbeno rezervo, ki jo ima z dogovorom, ki ga je dosegel z Levico Luke Meseca. V tem odnosu se sicer nekoliko zapleta zaradi upora v drugih strankah, najmočnejši je v SD, ker se je premier z Luko Mescem povsem mimo njih dogovarjal, kakšna bo letos politika skupne vlade.

Kako ocenjujete pol leta vladanja Marjana Šarca, danes je obletnica, lahko odgovorite v anketi:

 Loading ...

Dam več, a še več vzamem

Po občinah se pretentane počutijo, ker je pred novim letom koalicija s povišanjem povprečnine v zakonu o izvrševanju proračuna za letos nekoliko popravila financiranje občin, a je v dogovoru s sindikati hkrati povišala še plače vsem tam zaposlenim in s tem vzela še več kot je dala. Kako so iz vlade po mnenju svetnikov napetnajstili občine so svetniki, ki zahtevajo veto, povzeli s podatki za nekaj različnih občin.

Celju, ki ga vodi Bojan Šrot, je vlada povišala financiranje za 908.344 evrov, stroški pa so se zaradi povišanja plač povišali za 1.321.571 evrov. Namesto več torej dobijo 413.227 evrov manj. Velenje, ki ga vodi Bojan Kontič iz SD, je dobilo 477.000 evrov več povprečnine, zaradi vladnega dogovora s sindikati javnega sektorja pa morajo za plače dati 748.289 evrov več, vlada jim je torej dejansko znižala financiranje za 271.288 evrov. Samo v vrtcih bo šlo za višje plače 500.000 evrov več. Kontič je državni svetnik.

V Trbovljah, ki jih vodi Jasna Gabrič, se je povprečnina za 2019 povečala za 330.496 evrov, povišanje plač pa bo odneslo 331.400 evrov. V Slovenski Bistrici, ki jo vodi nekdanji minister Ivan Žagar (SLS) je povprečnina proračun povišala za 574.940 evrov, višji stroški dela v javnih zavodih in občinski upravi pa znižali za 740.000 evrov, kar pomeni, da jim je vlada dejansko odvzela 165.060 evrov.

Kako zanesljiv je Jelinčič?

Veto pomeni, da mora o zakonu državni zbor ponovno glasoval. Obvelja zakon po vetu le, če je zanj pri ponovnem glasovanju večina vseh poslancev, torej najmanj 46. Precej več jih je bilo za ZIPRO že prvič. Razplet je bil 55 glasov za in 26 proti. Po strankah pa tako:

Grafika kaže, zakaj mora biti premier Marjan Šarec do srede prihodnjega tedna zelo prijazen z Levico Luke Meseca pri dogovarjanju o sporazumu, kaj vse bodo njegovi ministri v letošnjem letu za to stranko storili. Brez Levice bi bilo glasov le še 46. A to le, če si ne premisli še Zmago Jelinčič (SNS), na katerega se je pa težko zanesti, ker je izkušen politik, ki slovi po nepredvidljivosti. Položaj bi, skratka, hitro lahko postal skrajno napet za vlado. Najbolj radikalni so pred odločanjem svetnikov danes svarili celo pred možnostjo predčasnih volitev, če rebalans proračuna pade.

Pobudniki veta, med njimi je tudi predsednik interesne skupine lokalnih interesov (občin) Milan Ozimič, ki združuje 22 od 40 svetnikov, so predlagali, naj državni zbor pri ponovnem odločanju po vetu zakon zavrne in naloži vladi, da pripravi novega. V njem naj uredi znesek povprečnine za 2019, ki pripada občinam po Zakonom o financiranju občin z upoštevanjem finančnih obveznosti zaradi višjih stroškov dela, ki jih je vlada povzročila z dogovorom s sindikati javnega sektorja. Zapisali pa so še:

Neupravičeni so očitki, da so v občinah pohiteli z dvigom cene programov predšolske vzgoje v vrtcih, saj je to odraz dviga plač, ki so sestavni del cene vrtca, ki se izračuna po predpisani metodologiji, plačajo pa jo starši in občine. Podobna situacija je pri pomoči na domu ali oskrbi v domovih za ostarele, kjer stroški višjih plač v javnem sektorju finančno bremenijo tako uporabnike storitev kot občine. Če država z zakonom predpiše naloge ali s sindikati sklene dogovor o dvigu plač v javnem sektorju, ki bremenijo občinski proračun, bi morala tudi zagotoviti sredstva iz državnega proračuna. Ena od možnosti je tudi ta, da država namesto občin prevzame skrb za vrtce in socialo (oskrba v domovih za ostarele, pomoč na domu…)