Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Spopad tedna: Je diskriminacija vernih vrednota ali greh?

(Last Updated On: 11/09/2017)

Neenakosti pred zakonom otrok iz povečini vernih družin, katerih starši morajo doplačevati za šolanje na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, državni zbor tudi ta mesec ne bo odpravil. Moral bi že pred dvema letoma. Po kaotičnem in konfliktnem dogajanju v odboru za izobraževanje v sredo je predsednica Mirjam Bon Klanjšček sejo prekinila in s tem onemogočila, da bi odločali ta mesec. Je pa še načrtovano za oktober.

Že leto in pol ignoriranja sodbe

Simona Kustec Lipicer (SMC): “Verjamem, da smo iz nekih političnih razlogov začeli krepko mešati hruške in jabolka. Zato bi rada razjasnila ljudem, za kaj tukaj gre. Obravnava novele Zakona o financiranju vzgoje in izobraževanja vsebinsko odgovarja na jasne smernice ustavnega sodišča, ki so bile dane državnemu zboru že daljnega leta 2004. In vse do danes ni bilo politično ideološke volje za to, da se karkoli na tem področju naredi.” Foto: DZ/Barbara Žejavac

Alenka Bratušek, ki pripada isti stranki kot Bon Klanjškova, je poskušala doseči, da bi popravek financiranja, ki ga je zahtevalo ustavno sodišče, umaknili tudi iz oktobrske seje državnega zbora. A jo je ustavila vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer, ki je opozorila, da je Bon Klanjšček s prekinitvijo onemogočila normalno delo parlamenta. A brez notranjih konfliktov v vladi in koaliciji ne bi uspelo. Ostro proti spoštovanju sodbe je SD, pa tudi del Desusa. Podobno so odločanje zadnje leto večkrat prestavljali že v vladi sami. Da je spor hud kaže, ker so tri vladne stranke, SMC, Desus in SD, ta teden poskušale v tri različne smeri popraviti predlog svoje lastne koalicijske vlade, kako spoštovati sodbo ustavnega sodišča, ki zahteva enako financiranje osnovnih šol. Za to ni kriva opozicija. 

Dogajanje in svojo odločitev je Bon Klanjščkova pojasnila v intervjuju za Spletni časopis, ki je dostopen na povezavi:

Bo spremenjena ustava?

Za začetek oktobra je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) sklical tudi sejo ustavne komisije o predlogu SD, ki bi v ustavi določila, da šolanja otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja ni treba enako financirati. Spremembo je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han predlagal takoj po tem, ko je ustavno sodišče konec leta 2014 presodilo, da država krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, ker za obvezni program šolanja otrok na šoli Alojzija Šuštarja, ki je v lasti katoliške skupnosti, namenja le 85 odstotkov vsote, ki jo za enako stvar dobijo programi državnih šol. Sodniki so presodili, da država s tem diskriminira otroke iz povečini vernih družin. Diskriminacijo bi parlament po sodbi moral odpraviti najpozneje do januarja lani. A so namesto tega le trikrat zavrnili predlog SDS, da bi to storili.

Pirnat: Ne s sprevrženim namenom

[wp_ad_camp_3]

Matjaž Han (SD): “Hotel sem odreagirati samo na Simono, ki je rekla, da je od leta 2004 sodba ustavnega sodišča in se zato zakon spreminja. Problem je, da smo mi šli v spremembo ustave zato, ker je ustavno sodišče o isti temi dvakrat drugače odločilo. In to je vsa razlika. In jaz tudi mislim, da je bolj modro, da najprej poskušamo spremeniti ustavo, konec koncev je tudi predsednica ustavnega sodišča rekla, da s tem ni nič narobe” Foto: DZ

Uspešnejši pa ni bil niti Han s postopkom spreminjanja ustave, da bi obšli sodbo.  Za spremembo ustave doslej ni bilo niti navadne večine. Nujna je ustavna. Projekt spreminjanja ustave, ki ga je sprožil Han s poslanci SD, ZL in Desusa, je obstal predvsem, ker se mu niso pridružili poslanci SMC. Razlog pa je povzel kar predsednik strokovne skupine ustavne komisije Rajko Pirnat z zelo kritičnim stališčem, kaj počnejo predlagatelji spremembe: »Državni zbor lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom nadigrati ustavnega sodišča,« je takrat dejal Pirnat.

Starši otrok morajo, ker se nič ne premakne, čeprav so dobili spor pred ustavnim sodiščem, za šolanja svojih otrok še vedno doplačevati kakšnih 60 evrov mesečno. Sprožili so tudi že dodaten spor pred ustavnim sodiščem proti oblasti, ker ne spoštuje sodbe ustavnega sodišča. A razpleta še ni.

Ko se vladajoči požvižgajo na sodbo

[wp_ad_camp_2]

Prejšnji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je v začetku lanskega leta na to, da se vladajoči požvižgajo na sodbo o diskriminacije otrok, ki se šolajo na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, odgovoril z ostrim protestom in opozorilom, da »ustavno sodišče nima svojih izvršiteljev ali vojske, da bi kogarkoli prisililo k izvršitvi sodb.« Nova predsednica ustavnega sodišča Jadranke Sovdat pa je letos podobno opozorila, da je nesprejemljivo, ker politika sodbo ignorira in ne stori nič: ne poskuša niti popraviti zakonske ureditve in ne ustave. Z leve so to razumeli kot zeleno luč, da lahko s spremembo ustave obidejo sodbo.  

Po Mozetičevi kritiki o nedopustni ignoranci je svet SMC, najvišji organ stranke med kongresi, lani aprila odločil, da bo podprl “čimprejšnjo spremembo zakona, s katero bo država zagotovila drugačno financiranje obveznega programa tudi Osnovni šoli Alojzija Šuštarja in drugim osnovnim šolam v zasebni lasti”. Premier Miro Cerar (SMC) pa je takrat na obisku v škofijski gimnaziji v Zavodu svetega Stanislava, kjer je dijakom skupaj z Antonom Jamnikom odgovarjal na vprašanja ob obletnici osamosvojitve, povedal:

»Kot pravnik in predsednik vlade sem nesrečen, ker zamujamo z izvršitvijo ustavne odločbe. Prizadevam si, da bi jo čim prej izvršili.«

Del kompleksa ob gimnaziji je tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja. Premier je takrat povedal, da je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič že pripravila popravek ureditve.

Kaj je levosredinsko?

[wp_ad_camp_4]

O tem popravku ureditve so poslanci, vmes je minilo že krepko več kot leto, ta teden prvič razpravljali v odboru za izobraževanje.

Ministrica Makovec Brenčičeva, ki je iz vrst SMC, je po ostrih kritikah z leve, da izenačitev financiranja ni dopustna, predlagala nekakšno vmesno rešitev, da bi enako financirali obvezne programe, že za razširjene programe pa za zasebne šol še naprej le 85 odstotno. SDS je predlagali, da bi financiranje programov bolj izenačili. Država po njihovem predlogu ne bo financirala dodatnih vsebin (verskega pouka, denimo), SD bi ohranila dosedanji neustavni sistem. Popolne enakosti ne predlaga nihče in je tudi ustavno sodišče ni zahtevalo: zasebne osnovne šole po nobenem od predlogov ne dobijo denarja za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo.

 Kako ostre so razlike in politični spopad, kaže sporočilo, ki ga je medijem po prekinjeni seji odbora ta teden poslalo poslalo Zavezništvo Alenke Bratušek. Zapisali so:

“Glede na danes izražena stališča največja vladna stranka SMC nikakor ni levosredinska stranka. Če bi bila, bi namesto takega zakona poskrbela za spremembo ustave tako, da bo v njej jasno zapisano, da mora država financirati samo javne osnovne šole, ne pa tudi zasebnih. Pa še kar vztraja pri zakonu in izenačitvi financiranja.”

 

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
image_pdfimage_print
(Visited 160 times, 1 visits today)

Komentarji (3)

Facebook komentarji (3)

Disqus Comments (3)

https-spletnicasopis-eu