Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Goljufije: Ni kazni za Fištravčeve neplačane račune

(Last Updated On: 31/05/2018)

Za mariborskega župana Andreja Fištravca, ki ni plačal 30.000 evrov računov za župansko in svetniško kampanjo, najbrž ne bo kazni. Lokalne volitve so bile že oktobra 2014. Se pa zapleta s predvolilno uslugo občinskega društva županu Fištravcu, vredno vsega sto evrov. Pri tej pa sodišče je udarilo s krepko globo: a le po društvu. Nič še ni pravnomočno.

400 evrov pravne države le za Boscarola

Več preganjanja goljufov je napovedala kontraverzna reforma sistema financiranja strank in kampanj, poimenovana po nekdanjem notranjem ministru Gregorju Virantu.

Reforma je bila tudi posledica vstaj v Mariboru. Uradni cilj je bil zmanjšati korupcijska tveganja, dejansko pa – kot kažejo rezultati – bolj propagandno ustvarjanje vtisa.

Vse kazni, ki jih je računsko sodišče v treh letih od reforme zahtevalo za kršitelje, so obstale v sodnih mlinih. Enako so bile brez učinkov že pred reformo.

Kampanjo mariborskega župana Fištravca je računsko sodišče pregledalo, ker sem po volitvah leta 2014 javnosti predstavil, da župan in njegova svetniška lista nista plačala polovice od 60.000 evrov računov za kampanjo v drugem največjem mestu v državi. Lokalnih kampanj računsko sodišče običajno ne preverja. Lahko pa to stori, če so znaki nepravilnosti.

Vse novinarsko razkrite nepravilnosti je računsko sodišče s pregledom potrdilo, a ugotovilo še dodatne.

Protikandidat Franc Kangler je poravnal vse račune. Tudi ljubljanski župan Zoran Janković je plačal vse obveznosti za župansko in svetniško kampanjo. Mimogrede, Jankovićeva kampanja v krepko večji in bogatejši Ljubljani je bila več kot pol cenejša od Fištravčeve.

Berlič vstajniška žrtev vstaje 

Temelj za zgodbo o neplačanih računih so bila finančna poročila, v katerih je bilo priznanje o neplačanih računih.


Kriv, da računi za Fištravca in njegovo svetniško listo niso plačani, je uradno Darko Berlič, ki ga je Fištravec postavili za organizatorja kampanje.

Berlič je bil tudi prvi, proti kateremu so po »Virantovi reformi« iz računskega sodišča rednemu sodišču poslali obdolžilni predlog. Plačati bi moral več glob. Berlič je s tem postal “žrtev” vstaj, ki so pred tem odnesle Franca Kanglerja, na oblast pripeljale njegovega šefa Fištravca in so vplivale na zaostritev zakonodaje o nadzoru kampanj. A doslej le na videz žrtev. Saj plačal za kršitve ni še nič.

Visoke globe za goljufe je zakon o volilnih kampanjah določal že prej. A plačal jo je v zgodovini države le Ivo Boscarol. 400 evrov ga je stalo, ker mu ni uspelo poravnati vseh stroškov predsedniške kampanje Lojzeta Peterleta leta 2007.

»Hvala bogu, da pravna država funkcionira. Škoda le, da le pri meni, ki nisem politična stranka,« mi je o tej kazni takrat povedal uspešni podjetnik Boscarol.

Proti »Virantovi zaostritvi« le SDS

V drugih podobnih primerih v preteklosti, denimo, ko je LDS za kampanjo porabila več kot je zakon sploh dovoljeval, globe ni bilo. Dobili so opomin, čeprav te možnosti zakon o financiranju kampanj sploh ni določal. Inšpektorat, ki je odločal, je delal na notranjem ministrstvu, ki ga je vodila predsednica LDS in pravnica Katarina Kresal.

Virantova reforma je predvsem ostro prepovedala pravnim osebam karkoli podarjati za politične kampanje ali delovanje političnih strank. Spremembam je nasprotovala le SDS Janeza Janše, češ da bo pretiravanje onemogočilo normalne kampanje in delovanje strank.

Da so v SDS imeli prav, se je pokazalo že čez nekaj mesecev pred evropskimi volitvami, ko SLS kot pravna oseba ni smela prispevati za skupno kampanjo z NSi. Zakon so poslanci na vrat na nos zato hitro popravljali.

Šerugi 5.000 evrov globe, Berliču drobiž

Berlič je od sodišča za neplačanih 30.000 evrov dobil: opomin. Kot nekoč LDS Katarine Kresal.

Nedovoljen prispevek bi moral Berlič v mesecu dni nakazati v dobrodelne namene. Sto evrov je Berlič podaril. A prepozno, že po pregledu revizorjev.

Za nedovoljeno darilo Društva za revitalizacijo mestnega jedra je sodišče februarja letos Berliču naložilo 600 evrov globe. Društvu, ki je organiziralo koncert, pa 5000 evrov. Takšno globo za »pravne osebe« kot najnižjo določa Virantova reforma.

Pa še tisoč evrov za odgovorno osebo, kar je Rosvita Šeruga.

Kazni za podjetnike in društva so oderuške. A kazen še ni pravnomočna. Čez 5.000 evrov globe se je pritožila Šeruga, računsko sodišče pa čez kazen, ki je bila izrečena Berliču.

Svojo pritožbo iz računskega sodišča pojasnjujejo: »Sodišče je društvu, ki je organiziralo koncert, na katerem se je Fištravec predstavljal (in gre za isto dejanje, za katero je Berliču izreklo globo v višini 600 evrov) izreklo globo v višini 5.000 evrov. Zoper to sodbo je društvo vložilo ugovor. Menimo, da za isti obravnavan dogodek, le z vidika dveh različnih strank, ne more biti take razlike v kazni.«

»Nismo bili ne organizator ne financer dogodka, ki naj bi bil povod za ta postopek. Na sestavo poročila, ki ga oddajajo politične stranke ali liste, nimamo vpliva. Dejstvo je, da je vodja kampanje Berlič jasno povedal, da je dogodek organiziral in plačal on. Vsaka globa je previsoka, če z zadevo nimaš nič,« mi je položaj lani opisala Šeruga.

Sodišče miži tudi pri Türku

Nelogičnost »vstajniške« ureditve pokaže dodatna podrobnost: Šeruga bi morala le izstaviti račun Berliču, pa bi bilo vse drugače.

Organizator kampanje županskega kandidata Andreja Fištravca Darko Berlič leta 2008 na obisku pri predsedniku republike Danilu Türku. Posnetek spletne strani bivšega predsednika.

Berlič ga, kot še mnoge druge, nikoli ne bi poplačal in težav ne bi bilo.

Od sodišča bi Berlič dobil opomin, ki ga je za 30.000 neplačanih evrov tako ali tako dobil. Dodatnih sto evrov se sploh ne bi poznalo.

A za luknjo v ureditvi z neplačanimi računi neizkušeni Berlič leta 2014 najbrž niti ni vedel.

Več o tem, da za kršitve po že skoraj petih letih od zadnjih predsedniških volitev in takratnih grehov še nič ni plačal niti štab nekdanjega predsedniškega kandidata Danila Türka, bo objavljeno v naslednjih dnevih.
[socialpoll id=”2431017″]

Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Vsebine Spletnega časopisa v letu 2019 deloma sofinancira ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov.
image_pdfimage_print
(Visited 222 times, 1 visits today)

Komentarji (2)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu