Predsedniške volitve: Težave zaradi odstavljanja Antona Gašperja Frantarja

Last Updated on: 18th avgust 2017, 05:34 pop

„Fašemo lahko zgodbo o razveljavitvi referenduma ali volitev na sodišču.“

S tem opozorilom, da je zakon treba spoštovati,  je predsednik državne volilne komisije (DVK) Anton Gašper Frantar včeraj ustavil odločanje o imenovanju sodnikov za šefe volilnih komisij v volilni enoti Postojna in v okrajih Škofja Loka, Ljubljana Moste Polje, Ravne na Koroškem in Ptuj.

Vučko: Ni dobro, če ni predsednikov

„Ni dobro, da so pred referendumom in volitvami volilne komisije brez predsednikov. Kaj, če se kaj zgodi še podpredsednikom,“ pa je direktor službe DVK Dušan Vučko ugovarjal, da ima prestavljanje odločanja o manjkajočih šefih volilnih organov, ki ga je zahteval Frantar, lahko slabe posledice za izvedbo referenduma o drugem tiru, ki bo septembra in za predsedniške volitve, ki bodo oktobra.

A ni pomagalo. Državna volilna komisija je postopke imenovanj ustavila, da bi jim sodni svet sporočil, ali kandidati izpolnjujejo pogoje, ki jih je aprila letos precej po tihem določil državni zbor za sodnike, ki po državi vodijo postopke izvedbe volitev. Preverjanje nameravajo opraviti hitro. Še ta teden. Prihodnji teden se namreč že začnejo postopki za izvedbo volitev predsednika republike. Za referendum so se že začeli.

Konspirativno odstavljanje Frantarja

[wp_ad_camp_2]

A prav lahko se zgodi, da se ne bo končalo le z dodatnim preverjanjem kandidatov. Preveriti bo najbrž treba, ali je za odstavitev zrel še kak šef volilne komisije po državi, ker za vodenje ne izpolnjuje več pogoja, ki ga je po tihem in precej pod mizo aprila letos določil državni zbor. Nobenih resnih javnih razprav, ki bi morale biti obvezne, ko gre za volilno zakonodajo, ni bilo o tej novosti. Zato sodniki, ki kandidirajo ali vodijo volilne komisije, za novost najbrž celo ne vedo. Razlog za konspirativnost je najbrž bil – tako je vsaj slišati – ker je bil namen odstaviti samega predsednika državne volilne komisije Antona Gašperja Frantarja. Šlo je torej za še en za posameznika pisan zakon. Tokrat “Lex Frantar”. Vrhovni sodnik Frantar je kot šef DVK glavni garant poštenosti izvedbe volitev in referendumov že več kot dve desetletji.

Kandidaturo za še štiri leta je napovedal v intervjuju, ki sem ga z njim naredil oktobra lani. Takrat me je v svoji pisarni na vrhovnem sodišču opozoril, da bo po volitvah predsednika republike, ki bodo letos in volitvah poslancev, ki bodo prihodnje leto, dopolnil 70 let in po tem ne bo več opravljal službe vrhovnega sodnika, status sodnika pa bo ohranil. Novembra lani so ga po tej napovedi poslanci gladko izvolili za šefa državne volilne komisije še za še štiri leta. Aprila letos pa po tihem določili, da bo konec prihodnjega leta, ko dopolni 70 let, odstavljen.

Bo žrtev tudi soproga Alija Žerdina?

[wp_ad_camp_3]

A pomen uzakonjenega, kot zdaj kaže, zadeva širši krog sodnikov, ki lahko takoj izgubijo funkcije in ne šele sčasoma kot Frantar. V predlogu spremembe volilnega zakona, ki ga je prva podpisala Simona Kustec Lipicer (SMC), odstavljanja predsednikov komisij, ki so „prenehali opravljati sodniško službo“ ni bilo. Pojavilo pa se je v dopolnilu odbora za notranjo politiko. Dopolnila odbora so nenavaden instrument, ko se predlagateljem ni treba razkriti in tudi ne podrobno pojasniti, kakšno spremembo predlagajo in zakaj. Vsebine ne ocenijo pravniki in o njih ni javne razprave.

Proti spremembam, ki se zdaj kažejo kot ne najbolje premišljene, so bili le poslanci levice Luke Meseca.

[wp_ad_camp_1]

Frantar je včeraj zahteval, da mora komisija preveriti, ali kandidati izpolnjujejo zakonski pogoj, da niso vmes prenehali opravljati sodniške službe. Iz strokovne službe, ki jo vodi Vučko, so potrdili, da tega niso preverili. Med kandidati je okrajna sodnica iz Kranja Nina Bogataj, ki je razporejena na vrhovno sodišče in zaradi tega sodniške službe v Kranju že nekaj časa ne opravlja. Sodnikov, ki ne sodijo, v tej državi ni malo. Pa pri tem ne gre le za čiste politične funkcionarje, kot je poslanka SMC iz Maribora Jasna Murgel ali nekdanji generalni sekretar vlade, tudi iz SMC, Darko Krašovec. V Postojni okrajno volilno komisijo vodi Tadeja Jelovšek, ki je na ministrstvu za pravosodje direktorica centra za izobraževanje v pravosodju in zaradi opravljanja te funkcije sodniškega dela že nekaj časa ne opravlja. Jelovškova je soproga znanega urednika in novinarja Alija Žerdina.

Od skupaj okoli tisoč sodnikov v državi v volilnem sistemu dela okoli sto sodnikov. Desetina vseh. Po zakonu morajo namreč biti predsedniki 88 okrajnih komisij, osmih komisij enot in šef državne volilne komisije obvezno sodniki.

Koliko in kako bo učinkoval „Lex Frantar“, bom še poročal.