Vladne stranke ostro proti ukinitvi privilegijev elite Josipa Broza

Last Updated on: 28th maj 2025, 09:00 pop

Po referendumu, na katerem je kar 93 odstotkov glasujočih zavrnilo, da bi ministrstvo za kulturo avtomatično dodeljevalo več kot tri tisoč evrov neto pokojnine vsem Prešernovim nagrajencem, nekaj nižje pa drugim nagrajencem države, so poslanci danes polemizirali, ali bi ukinjali zakon iz časov socializma, ki določa pravico vladi, da lahko izjemoma dodeli (ni pa obvezana kot bi bila po novem zakonu) takšne dosmrtne pokojninske dodatke zaslužnim na področju kulture, znanosti in na drugih področjih. Ukinitvi v DZ ostro nasprotujejo poslanci Svobode, SD in Levice, češ da bi to povzročilo neenakost pred zakonom, ker bi del elite, še posebej športniki, dobival izjemno visoke pokojninske dodatke, drug del, kulturniki, pa ne. Presenetila pa je Urška Klakočar Zupančič z glasnimi opozorili pred glasovanjem, da tega zakona poslanci ne smejo ukiniti, ker se po referendumu leto dni te materije ne sme spreminjati v nasprotju z voljo ljudstva. A DZ danes sploh ni odločal o zakonu, le o tem ali začeti postopek spreminjanja. Če bi to ne smel, tudi seje ne bi smelo biti. Povrhu odločanje nikakor ni videti vsebinsko kakorkoli mimo odločitve ljudi. Široka razlaga predsednica pa bi lahko pomenila, da nobena reforma pokojninskega sistema leto dni ni dovoljena, ker posega v isto materijo. Če gledamo široko.

Rezultat referenduma, da bi dodatke zaslužnim na področju kulture delili še bolj velikodušno kot po zakonu iz časov Josipa Broza Tita (1974), katerega ukinitev je tudi predlagala SDS, je bil takšen:

SDS je ukinitev zakona iz leta 1974 predlagala pred referendumom, ko so jim vladne stranke lažnivo podtikale, da se z referendumom borijo, da bi ostal v veljavi zakon iz časov socializma. SDS je zahtevala tudi današnjo izredno sejo parlamenta o ukinjanju socialističnih dodatkov. Po ustavi takšno sejo vladajoči morajo sklicati, so pa nanjo danes uvrstili še vrsto svojih zakonov in odločanje o privilegijih uvrstili povsem na konec, da bi ga skrili. Pred poslanci je bila danes tudi dilema, ali bi uzakonjali evtanazijo. To pa vladne stranke podpirajo.

Tako je SDS predlagala ukinitev privilegijev iz časa Tita: “V primeru, da se bo večina volivcev v nedeljo, 11. maja 2025 izrekla proti Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti (ZDPIDU), je na podlagi jasno izražene volje ljudstva potrebno tudi zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge (ZIPO), nemudoma razveljaviti.” Predlog ukinitve ZIPA je prva podpisala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. Po tem starem zakonu so več sto privilegijev razdelile vlade Janeza Drnovška, vse prihodnje pa v seštevku le nekaj deset. Nazadnje jih je nekaj razdelila tudi vlada Roberta Goloba.

Če bi Zipo ukinili, bi v veljavi ostal še posebni zakon za športnike in športne funkcionarje, ki so ga leta 2017 na predlog poslanca PS, SAB, DeSUS Petra Vilfana, ki je medtem tudi že med dobitniki, uzakonili poslanci SMC, DeSUS, SD in NSi in po katerem je bilo zadnja leta že podeljenih več kot sto privilegijev.

Prvi je med športniki visok dosmrtni dodatek k pokojnini dobil rokometaš Vlado Bojović, ki je z jugoslovansko reprezentanco leta 1982 v Nemčiji osvojil srebrno medaljo. V Krivi Palanki v Makedoniji rojen športnik, sin podpolkovnika Čedomira Bojovića, se je leto po največjem dosežku kariere zapletel v umor voznika tovornjaka Antona Kušarja v Celju in bil v Kranju, tja so sojenje prestavili, ker je na sodišču v Celju opravljal pripravništvo, obsojen na leto in dva meseca zapora. Privilegij najvišje pokojnine je dobil, čeprav zakon določa, da pravnomočno obsojenim ne pripada. Podatkov, da je bil obsojen in mu je bila kazen izbrisana, država nima, sem izvedel, ko sem preverjal. Izbrisali so mu jo in uničili tudi lastno evidenco o tem.

Tudi danes je Asta Vrečko ponavljala povsem neresnično trditev, da so največ privilegiranih pokojnin dodelile tri vlade Janeza Janše. Čeprav je bila že večkrat opozorjena, da je to povsem netočno. Desetkrat več so jih podelile leve vlade, pri športnikih pa tudi desetkrat več poslanci z leve s spremembo zakona (ki pa je bila sprejeta brez glasov Levice).

Zakaj ministrica vztrajno ponavlja neresnico, ni povsem jasno. V normalnih demokratičnih državah bi to pomenilo konec kariere političnega funkcionarja v vladi, ker bi mu vrata pokazal premier.

A pri nas Goloba namerno širjenje neresnic o največji opozicijski stranki očitno ne moti.

Med dilemami, ki so jih vladajoči na hitro stlačili na izredno sejo, da bi zmanjšali pomen odločanja o delitvi privilegijev, je tudi o evtanaziji, kar je podprla večina volvicev na posvetovalnem referendumu pred letom.

Je pa predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič na kolegiju vodij poslanski skupin, na katere protestno zaradi njenega arogantnega ravnanja v preteklosti ne prihajajo predstavniki SDS, zavrnila možnost, da bi parlament hkrati prvič razpravljal še o vladni reformi pokojninskega zakona, s katero bi podaljšali starost za upokojitev in tudi dobo, ki se bo upoštevala za izračun pokojnin. Tudi to razpravo je zahtevala SDS. Pojasnila je, da o tem zakonu v parlamentu ta mesec še ni mogoče govoriti, ker morata biti najprej končana postopka popravljanja zakona o socialno varstvenih prejemkih in o individualnih naložbenih računih, ker urejata isto družbeno razmerje. Zakon o individualnih naložbenih računih pa danes že bo pred poslanci na isti izredni seji.