Stevanović, Jelinčič in Kučan pri Putinovi kapelici

Last Updated on: 27th julij 2025, 08:10 pop

Nekdanja sodelavca v SNS Zoran Stevanović in Zmago Jelinčič in nekdanji šef Zveze komunistov in pozneje predsednik republike Milan Kučan so bili včeraj na spominski slovesnosti na Vršiču, ob kapelici iz časa prve svetovne vojne, ki stoji v spomin na umrle vojne ujetnike iz takratne Rusije, katere del je bila takrat tudi Ukrajina, številni vojaki iz te države so bili med žrtvami.  Vojaki so na spomeniku v obliki piramide ob kapelici označeni kot “sinovi Rusije”. Tudi Ukrajinci. Kar je danes precej nenavadno.

H kapelici, ki je bila zgrajena, da bi ujetniki, med temi so bili tudi Srbi, lahko izvajali pravoslavno bogoslužje, je tudi po napadu na Ukrajino leta 2022 ob Kučanu zadnja leta prihajal tudi župan Ljubljane Zoran Janković. Pravega političnega vrha države, torej Roberta Goloba, Nataše Pirc Musar in Urške Klakočar Zupančič pa zadnja leta tja več ni. Stranko Svobodo je včeraj sicer zastopalo več poslancev, prišel je tudi nekdanji zunanji minister in šef DeSUS Karl Erjavec, ki podobno kot Stevanović in Jelinčič slovi po naklonjenosti interesom Rusije.

Ruski predsednik Vladimir Putin je bil pri kapelici leta 2016 ob stoti obletnici postavitve, ko je že anektiral Krim, sprožil konflikte na vzhodu Ukrajine in s tem vojno. Leta 2017, že po okupaciji Krima, je Zorana Jankovića odlikoval z redom prijateljstva v Moskvi, Janković odlikovanja ni vrnil niti po Putinovem poskusu okupacije celotne Ukrajine. Odlikovanje pa je vrnila nekdanja ministrica Anja Kopač Mrak (SD), ki ga je prejela hkrati.

Zahod se je na zasedbo Krima odzval s sankcijami in ohladitvijo odnosov, kar pa je Rusija uspešno prebijala s pomočjo slovenskih oblasti z leve.

“Najhujša napaka, ki si jo je dovolila slovenska politika. Šlo je za nespodobno povabilo brez primere,” je obisk Putina leta 2016 komentiral velik poznavalec Rusije med slovenskimi novinarji Branko Soban, ki je tudi predlagal, da bi kapelico preimenovali v ukrajinsko. Tega poguma slovenska politika doslej ni zbrala.

Leto pred Putinom je bil pri kapelici ruski premier Dimitrij Medvedjev. Takrat je vlada Mira Cerarja rusko kapelico tudi razglasila za kulturni spomenik državnega pomena in to tudi kot simbol rusko slovenskega prijateljstva. V Ljubljani so se po tej razglasitvi obiski najvišjih predstavnikov Rusije kar vrstili vse do neposrednega napada Rusije na Ukrajino. Naši najvišji politični in pravosodni funkcionarji pa so množično potovali na obiske v Moskvo. Če smo natančni: na teh srečanjih so bili po aneksiji Krima le funkcionarji z levega političnega pola. Najbolj skrajni del levice, ki je z Levico Luke Meseca v vladi, pa neprikrito Rusijo podpira še danes in, denimo, nasprotuje pomoči z orožjem. Z razlago, da bo, če Ukrajinci ne bodo imeli orožja za obrambo, to najbolj prispevalo k miru. Podobno mirovniško logiko zastopa tudi Kučan. Nekdanji generalni tožilec Drago Šketa je v Moskvi sporazum o sodelovanju z ruskim šefom tožilcev podpisoval celo, ko so se ruski tanki že zagrevali za pohod proti Kijevu. Tja je odpotoval mimo prejšnje vlade Janeza Janše. Je pa sporazume po ruski invaziji na Ukrajino preklical.

Pozneje je odstopil, ko je napihal na Štajerskem.

Predsednica SD in današnja zunanja ministrica Tanja Fajon pa je tri tedne po začetku ruske invazije, ko so v oblegani Kijev k Volodimirju Zelenskemu odpotovali takratni premier Janez Janša, češki premier Petr Fiala in poljski premier Mateusz Morawiecki, zaslovela z očitkom, da je to bila napaka, ker bi moral Janša v Moskvo. Sama tja presenetljivo še ni potovala.

Včeraj je bil ob kapelici tudi nekoč poslanec SDS, danes pa neodvisni, Dejan Kaloh, zbrane je pri molitvi nagovoril upokojeni celjski škof doktor Stanislav Lipovšek.