Nacionalna sramota, ko ne pokopljemo umorjenih

Last Updated on: 16th maj 2026, 11:17 dop

Desna sredina pod vodstvom Janeza Janše potrjuje usklajeno koalicijsko pogodbo za prevzem oblasti. Prihodnji teden bo za predsednika vlade, če ne bo velikih presenečenj, izvoljen Janez Janša. Pred jutrišnjim 17. majem, dnevom spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je odhajajoča levo-sredinska vlada Roberta Goloba pred tremi leti ekspresno in sramotno preklicala kar na dopisni seji, potekajo priprave tudi na zakonodajne spremembe. Te naj bi odpravile sramoto, ko država ni sposobna pokopati tistih, ki so jih po vojni revolucionarne oblasti množično morile in njihova trupla in svoj zločin pa z vsemi sredstvi poskušale skriti. Iz stranke SDS, ki prevzema vodenje vladne koalicije, so danes objavili sporočilo o pomenu resnice in človeškega dostojanstva. Poudarjajo, da niso vprašaj le datumi v koledarju, temveč vrednot in odnosa do tistih, ki so trpeli.

Golobov dekret ne more izbrisati trpljenja

“Nobena politična odločitev ne more izbrisati trpljenja in ne zanikati bolečin mater, očetov, otrok in svojcev, ki so izgubili svoje najbližje,” opozarjajo v SDS. Dodajajo, da nima nobena oblast pravice prepovedati posuti prgišča zemlje nad mrtvim človekom, mu postaviti znamenja na grob in se spominjati njegovega imena. Gre za neposredno kritiko povojnega totalitarnega komunističnega režima, pa tudi sedanje ljubljanske mestne oblasti pod vodstvom Zorana Jankovića, ki ob podpori dosedanje vladne koalicije blokira dostojen pokop romskih in drugih žrtev pobojev na ljubljanskem Žalah.

Dežman: Problem je bil ves čas Janković

V SDS opominjajo na sporočilo iz antične Grčije: že pred dva tisoč petsto leti je veljalo, da se človečnost neke skupnosti meri po tem, ali dostojno pokoplje svoje umrle, ne glede na to, na kateri strani so se borili. Slovenija v 21. stoletju, pod vladavino Svobode, SD in Levice, tega koraka ni zmogla.

Zakonodajna ofenziva desne sredine in manjkajoči podpis

Stranke desne sredine so državnemu zboru že predlagale zakon, ki bi sistemsko uredil pokop žrtev povojnih revolucionarnih umorov, spomin nanje in tudi pregon storilcev zločinov, ki ne zastarajo. A so storilci večinoma že mrtvi, pokopani so bili z državniškimi častmi, po državi pa imajo ponekod še spomenike. Cilj zakona je presekati lokalne blokade in zagotoviti, da Slovenija končno vstopi med civilizirane narode Evrope, kjer ima vsak človek pravico do groba.

“Ganljiva skrb” za jugoslovanske socialistične spomenike

V zakulisju menjavanja oblasti sicer ni vse povsem gladko. Kot sem že poročal ob glasovanjih o interventnem zakonu in kadrovskih menjavah v parlamentu, ima desna sredina sicer večino za vladanje, a ta ostaja ranljiva. Pri predlogu zakona o žrtvah komunizma manjka podpis poslanca Roberta Potnika iz vrst Demokratov. Potnika ni bilo že na prejšnjih ključnih glasovanjih. Iz stranke so pojasnili, da je bila razlog bolniška odsotnost poslanca. A to je vseeno sprožilo vprašanja o trdnosti podpore znotraj posameznih poslancev novonastalih strank, v političnem zakulisju pa se glasno govori o poskusih “nakupov” in pritiskov z leve, da bi se prevzem oblasti desni sredini preprečil.

Dežman v Slovenski matici: Spomin je temelj republike

Resnica in spomin sta po mnenju SDS edina pot do dejanske narodne sprave in mirnega sobivanja. V okviru obeleževanja tega dne bosta Kulturni forum in Forum upokojencev SDS danes, v soboto, 16. maja, ob 19. uri obiskala dvorano Slovenske matice v Ljubljani. Tam bo potekalo predavanje zgodovinarja dr. Jožeta Dežmana z naslovom Spomin na žrtve komunizma je temelj Republike Slovenije, dogodek pa bo povezovala dr. Ignacija Fridl Jarc.

Ali bo novi koaliciji pod vodstvom Janeza Janše uspelo zakonodajno vrniti 17. maj kot državni spominski dan in zlomiti Jankovićev odpor do pokopa umorjenih po vojni, bo jasno že v prihodnjih tednih. Ključno bo, ali bo nova večina v parlamentu ostala dovolj disciplinirana, da odbije referendumske manevre in ulične pritiske na volitvah precej poražene levice.

Članek je nastal s pomočjo AI Gemeni

Pri Demokratih trdijo, da ni razkola: Potnika ni med podpisniki zaradi bolezni

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.