Večer po poti Jankovića in Vučića proti Moskvi

Last Updated on: 28th april 2025, 07:48 dop

“Zaradi žalovanja ob smrti papeža Frančiščka je NSi odpovedala tradicionalno medijsko noč. Čago, kjer se politika in medijski svet srečata v sproščenem vzdušju. Krščanski demokrati so zabavo prestavili na predvečer dneva zmage. “Hrana, pijača, dobra glasba in še boljša družba so zagotovljene!” sporočajo iz NSi. Opozicijski stranki od srca privoščimo odlično zabavo. Morda bo zadnja. Parlamentarne volitve bodo namreč čez manj kot leto dni.”

Tako v Večeru, ki je v lasti družine Martina Odlazka, in kjer so marca zaradi vse manj bralcev pokazali vrata še štirim novinarjem, poročajo o odločitvi NSi, da prestavi svojo vsakoletno druženje z novinarji na dan, ko v Evropi praznujemo zmago. To je 8. maj. Tako so o tem, da bo srečanje na dan zmage, obvestili medije:

Večer piše, da je srečanje NSi z novinarji prestavljeno na predvečer dneva zmage. To kaže, da je zanje dan zmage takrat, ko to praznujejo Moskva in države, ki sodijo pod njo. Na ta dan je, in sicer od leta 1967, dan zmage praznovala tudi nekdanja socialistična Jugoslavija. Pri nas pa na ta dan še danes skupaj z Moskvo posebej praznuje nagrajenec Vladimirja Putina Zoran Janković, ki je znan tudi po podpori srbskemu predsedniku Aleksandru Vučiću, ki je napovedal, da namerava letos 9. maja celo na parado v Moskvo.

Večer je letos zaslovel po tem, da je po odpuščanju novinarjev na vladnem razpisu Aste Vrečko (Levica) za “naše medije” dobil najvišjo vsoto 95.000 evrov. Enake vsote so v vladi Roberta Goloba podarili še “našim” Delu, Dnevniku, Mladini in Gorenjskemu glasu. Vsi ti mediji so bili glasila organizacij prejšnjega socialističnega režima.

Večer se je po datumu, ko je zanje bil premagan nacizem, pridružil županu Ljubljane in prestolnici, ki na tisti dan slavi svoj dan zmage. Po jugoslovansko. Naši kadri s tradicijo in dobrimi povezavami z Beogradom in Moskvo, pač.

Uradno Slovenija dneva zmage nima na spisku praznikov in prostih dni.

Zakon praznike in dela proste dneve določa tako:

Prazniki v Republiki Sloveniji so:

1. in 2. januar, novo leto − 8. februar, Prešernov dan, slovenski kulturni praznik − 27. april, dan upora proti okupatorju − 1. in 2. maj, praznik dela − 8. junij, dan Primoža Trubarja − 25. junij, dan državnosti − 17. avgust, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom − 15. september, priključitev Primorske k matični domovini − 23. september, dan slovenskega športa − 25. oktober – dan suverenosti − 1. november, dan spomina na mrtve − 10. november, dan znanosti − 23. november, dan Rudolfa Maistra − 26. december, dan samostojnosti in enotnosti. Prazniki Republike Slovenije iz prejšnjega odstavka so dela prosti dnevi, razen praznikov dan Primoža Trubarja, združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, priključitev Primorske k matični domovini, dan slovenskega športa, dan suverenosti, dan znanosti in dan Rudolfa Maistra, ki niso dela prosti dnevi.

Dela prosti dnevi v Republiki Sloveniji so tudi: − velikonočna nedelja in ponedeljek, velika noč − binkoštna nedelja, binkošti − 15. avgust, Marijino vnebovzetje − 31. oktober, dan reformacije − 25. december, božič.