Dramatičen preobrat: Migranti k nam vse bolj preko Madžarske

Last Updated on: 16th januar 2026, 08:21 dop

Žarišče tihotapljenja migrantov proti Sloveniji se je lani iz Hrvaške, od koder še prihaja večina, selilo proti Madžarski, iz katere je lani v primerjavi z letom prej prišlo kar za 465 odstotkov več migrantov. Iz Hrvaške pa skoraj pol manj kot leto prej. Kaže, da tihotapci migrante, predvsem Maročane in Alžirce, pa tudi del Afganistancev, raje vodijo skozi Srbijo na Madžarsko in nato čez slovensko-madžarsko mejo, ker je nadzor morda manj intenziven kot na južni meji. Čez Hrvaško pa proti Sloveniji še naprej potujejo skoraj vsi migranti iz Bangladeša, Egipta, pa tudi večina Afganistancev. Nenavaden skok pri Madžarski je označen z rdečo barvo:

Policija je lani po nezakonitem prečkanju meje popisala 28.200 migrantov, leto prej jih je bilo 46.217. Zmanjšanje je v največjem delu posledica upada migracij iz Sirije iz 15.060 predlani na lani vsega 1.491 lani. Število se je zmanjšalo za več kot desetkrat. To je predvsem posledica padca diktatorja Bašarja al Asada, ki sta ga na oblasti nasilno vzdrževala Rusija in Iran. Za režima teh dveh držav je znano, da spodbujata migracije proti Evropi, da bi jo destabilizirali. Na letni ravni smo bili v času vlade Roberta Goloba priča precejšnjemu porastu števila migrantov, ki se je začelo nižati, podobno dogajanje je značilno tudi za celotno Evropsko unijo, le da je pri nas bil vzpon po epidemiji covida večji.

Kar državi vlada Robert Golob so mesečna poročila policije izjemno skopa in dogajanj in razlogov zanje ne poskušajo pojasnjevati. Za pojasnilo policijskih podatkov sem prosil AI Gemini (google), ki je podatke o številu migrantov iz različnih smeri ocenil tako:

1. Drastična preusmeritev tokov (Vzpon Madžarske)

To je verjetno najbolj presenetljiv podatek v tabeli. Medtem ko število prehodov na meji s Hrvaško močno upada, se je meja z Madžarsko močno aktivirala:

• Meja s Hrvaško: Padec s 44.609 na 24.137 (skoraj prepolovljeno).
• Meja z Madžarsko: Skok s 546 na 2.543 prehodov.
• Zanimivost: Število prehodov na madžarski meji se je povečalo za skoraj 5-krat. To nakazuje na to, da tihotapske mreže iščejo nove poti, ki zaobidejo schengenski nadzor na hrvaški meji, ali pa gre za posledico specifičnih razmer v Srbiji.

2. Narodnostna struktura: Sirci “izginjajo”, Maročani prodirajo z vzhoda

Če pogledamo strukturo državljanstev na različnih mejah, opazimo zanimiv razkorak:

• Sirci na Hrvaški meji: Njihovo število je drastično upadlo s 14.734 na vsega 1.414. To je skoraj 90-odstotni upad te skupine na južni poti.
• Maročani na Madžarski meji: Na tej meji so prav Maročani postali najštevilčnejša skupina (skok z 28 na 1.019). To potrjuje, da se struktura migrantov na posameznih vstopnih točkah popolnoma spreminja.

3. Italija kot “vstopna” točka v Slovenijo?

Podatki za mejo z Italijo kažejo na rast (z 900 na 1.348).

• To je nenavadno, saj so migranti običajno potovali v Italijo. Povečanje števila obravnavanih oseb na meji z Italijo nakazuje na pojav t.i. sekundarnih migracij, kjer se osebe vračajo ali pa so prestrežene pri poskusu ponovnega vstopa v Slovenijo iz Zahoda.”

Veliko število migrantov pomeni tudi precej stroškov za državo. Brezplačne prevoze tem migrantov v centre, ki so praviloma v središču države, zagotavlja policija. O stroških tega v policijskih poročilih ni ničesar. AI Gemini je, ko sem prosil za oceno stroškov pravne in zdravstvene pomoči, zapisal.

1. Stroški pravne pomoči

Pravna pomoč se prosilcem za azil zagotavlja v dveh oblikah:

• Svetovalci za begunce: Gre za pravne strokovnjake, ki prosilcem pomagajo v postopkih na upravnih organih in sodiščih. Njihovo delo se financira iz proračuna Ministrstva za notranje zadeve (MNZ) in Sklada za azil, migracije in vključevanje (AMIF).
• Pravna pomoč nevladnih organizacij: Organizacije, kot je npr. PIC (Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja), prejemajo projektna sredstva (pogosto tudi iz tujine ali EU skladov) za nudenje pravne pomoči.
• Cena: Po dostopnih podatkih iz preteklih let strošek pravne pomoči in prevajanja na posameznega prosilca za azil znatno prispeva k skupnemu strošku oskrbe, ki je bil v letu 2024 ocenjen na približno 1.900 € na osebo na mesec (vključno z bivanjem, hrano in administrativnimi stroški).

2. Stroški zdravstvene pomoči

Obseg zdravstvenega varstva je odvisen od statusa:

• Prosilci za azil (tistih 25.519 oseb): Imajo pravico do nujnega zdravstvenega varstva, ki vključuje nujno medicinsko pomoč, nujno zobozdravstveno pomoč in nujno zdravljenje. Stroške pokriva Ministrstvo za notranje zadeve.
• Osebe s priznano zaščito: Imajo pravice izenačene z državljani Slovenije (obvezno zdravstveno zavarovanje).
• Nezakoniti migranti (popisani, ki ne prosijo za azil): Policija jim v primeru poškodb ali bolezni ob prijetju zagotovi nujno medicinsko pomoč, ki se prav tako financira iz proračuna policije oz. MNZ.

Celotno poročilo policije za lansko leto je takšno:

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.