Bo Jourovo zaradi Goloba ustavno sodišče obsodilo kršenja načel svobode tiska?

Osebna izkušnja, kako se politično obračunava v medijih 

Ustavno sodišče Slovenije je prejšnji teden obiskala podpredsednica evropske komisije Věra Jourová. To se je zgodilo skoraj takoj po tem, ko so sodniki ustavili predčasno odstavljanje celotnega vrha RTV Slovenija, ker obstaja resna verjetnost, da vladajoče stranke s tem kršijo ustavo. V preteklosti so oblasti v Sloveniji že, a na manj radikalen način, skoraj takoj po imenovanju odstavile generalnega direktorja RTV Slovenija Žarka Petana. Ustavno sodišče je takrat to razveljavilo kot kršitev ustave. Tokrat je projekt odstavitev veliko obsežnejši. Odstavljajo vse nadzornike, direktorje, programske svetnike in posledično urednike. 

Odločitev sodišča je bila veliko presenečenje za liberalne in leve stranke, ki vladajo v Sloveniji, ki so izvolile večino ustavnih sodnikov. Domnevali so namreč, da bodo ti sodniki pokrili skoraj karkoli v državi storijo.

V tem nenavadnem dogajanje je bilo presenetljivo, ker je v Evropska komisarka Jourová  že lani javno podprla obsežno čistko vrha medijih, da bi vlada, ki jo vodi premier iz njene skupine, lahko nastavila svoje ljudi. S tem je komisarka vplivala na dogajanje v državi.  

V Sloveniji zdaj ustavno sodišče zaradi tega posredno presoja tudi ravnanje evropske komisarke. Če bo po zadržanju ugotovilo kršitev ustave, bo to kršitev ustave, h kateri je prispevala. Če ustavno sodišče ne bo ugotovilo neustavnosti, pa bo to slabo za medije in novinarje. Obveljalo bo namreč, da lahko ob vsaki spremembi večine v parlamentu nova oblast predčasno odstavi vse nadzornike, direktorje in posledično urednike z enako spremembo zakona. 

Danes govorimo o aktu o svobodi medijev, s katerim poskušata evropska komisija in evropski parlament  zavarovati pluralizem in neodvisnosti medijev pred takšnimi nerazumnimi posegi oblasti kot smo jim priča v Sloveniji. 

Predstavil bi vam še dodatno povsem osebno izkušnjo, ki kaže, da RTV Slovenija ni edini primer posegov nove oblasti v avtonomijo medijev s predčasnimi odstavitvami  in zastraševanjem tistih, ki si drznejo vlado kritizirati. 

Od nastanka države sem novinar, kot urednik se vodil več največjih medijev v državi. Sem eden avtorjev veljavnega kodeksa novinarske etike. Kot predstavnik novinarjev sem desetletje sodeloval v nadzoru javne RTV Slovenija. Vodil sem novinarske organizacije, ki so poskušale zavarovati novinarje, ki so bili žrtve političnih čistk in policijskih in pravosodnih pregonov. Vodil sem tudi ekipo novinarjev, ki je preiskovala, zakaj je skupina plačancev s kiji skoraj ubili mojega takratnega sodelavca Mira Petka. Sem pa tudi med tistimi, ki so po političnih in lastniških preobratih v medijih doslej že ostali brez dela. Dvakrat. V Sloveniji se to pogosto dogaja. Za številne novinarje je to huda preizkušnja. Nekdanji urednik tiskovne agencije v državni lasti Borut Meško, ki ga je po političnem preobratu novi direktor Bojan Veselinovič najprej zamenjal, potem pa še krivdno odpustil kot novinarja, je kmalu po tem zaradi hude bolezni umrl in se na sodišču ni mogel ubraniti. Zame ni bilo tako hudo, ker sem zdrav in sem si lahko tudi na sodišču zagotovil ustrezno odškodnino.

Kako oblast posreduje v medijih, sem nazadnje okusil lani kot urednik drugega najbolj branega spletnega portala v državi in edinega med bolj branimi spletnimi mediji, ki je bil kritičen tudi do novega premiera Roberta Goloba. In ne le do prejšnjega premiera Janeza Janše. Nova oblast se je morala potruditi, da me je zamenjala. Po volitvah so najprej predčasno v parlamentu odstavili dva nadzornika slovenskega državnega holding, ki upravlja državna podjetja. S tem so pridobili večino za predčasno menjavo vodstva celotnega holdinga. Novo vodstvo je predčasno zamenjalo nadzornike državnega Telekoma. To je omogočilo predčasno menjavo uprave Telekoma. Največjega telekomunikacijskega podjetja, ki je pretežno v državni lasti. Nova uprava je, tudi predčasno, takoj zamenjala direktorja medijske divizije Telekoma, ki izdaja drugi najbolj bran spletni portal v državi Siol.net, izkušenega urednika Rajka Geriča, ki je bil v preteklosti tudi odgovorni urednik javne TV Slovenija. Odstavili so ga, ker je bil strokoven in je zagotavljal visoko integriteto dela. Takšnih nočejo. Takšni ne goljufajo za vladajoče. Siol.net sem kot urednik vodil. Odstavitev Geriča je omogočila, da so lahko predčasno zamenjali mene. Ponudili so mi, da takoj odstopim kot urednik in sprejem, da tudi zaposlen ne bom več. 

Za ta trud so imeli tehtne razloge. Spletni portal, ki sem ga vodil, je razkril, da Robert Golob še kot direktor državnega podjetja GEN-I, ki monopolno prodaja elektriko edine državne nuklearke, v štirih letih za delo dobil okoli milijon evrov več nagrade kot bi po zakonu največ smel v podjetju v pretežno državni lasti. Zgodba o previsokih nagradah ni bila povsem točna. Poročati bi morali o še več kot milijon evrov višji vsoti. Nismo vedeli vsega. Tej, še dodatni nagradi za vodenje državnega podjetja v letu 2021 se je premier, tudi zaradi teh objav, v začetku letošnjega leta prostovoljno odrekel. Da zanj omejitve niso veljale, je pojasnjeval s tem, da bi naj vodil zasebno podjetje in da so mu visoko nagrado za vodenje torej dodelili zasebniki. Do danes javnost ni izvedela, kateri zasebniki so kupil GEN-I in mu dodelili tako visoko nagrado v podjetju GEN-I. In tudi ne, kdaj so ga prodali in za kakšno ceno, ker danes, ko ga ne vodi več Golob, je to podjetje v večinski lasti in pod nadzorom države. 

Z vidika vpliva politike na medije in spornih ravnanj pa je bilo še pomembnejše razkritje o plačilih iz GEN-I podjetju, ki ga je ustanovila in vodila novinarka Vesna Vuković, ki je s skupino novinarjev svoje izdelke, preden sem postal urednik, objavljala na portalu Siol.net. Ti novinarji v uradništvu niso bili zaposleni. Kot novinarji so zgodbe o politikih in pomembnih podjetjih v državi pisali za zunanje zasebno podjetje, ki mu je državni Telekom plačeval za njihove usluge. Če bi bil urednik, takšnega sodelovanja ne bi dovolil. Zaposleni so lojalni vrednotam tistega, ki jih zaposluje in plačuje. In to ni bilo uredništvo. A takrat urednika sploh ni bilo. Že dalj časa.

Konec leta 2019, še v času levo liberalne vlade, nekaj mesecev pred tem, ko sem postal urednik, so ti novinarji sodelovanje s Siol.net prekinili in delo nadaljevali z lastnim portalom Necenzurirano. To isto leto je bila sklenjena pogodba GEN-I z dodatnim podjetjem, ki ga je ustanovila in vodila novinarka Vuković iz te skupine SEE M. & C, posledica je bilo več sto tisoč evrov nakazil. Denar je, javnosti prikrito, nakazovalo še nekaj povezanih paradržavnih podjetij. Tudi iz podjetja današnjega finančnega ministra. Kaj je podjetju novinarke plačeval današnji premier, ni mogoče izvedeti. Vpleteni trdijo, da je šlo za njihove zasebne posle. Vemo pa, da je bila ta skupina novinarjev izjemno kritična do politikov iz skupine EPP in so imeli nenavadno velik vpliv v medijskem prostoru tudi, ko je bilo razkrito financiranje vzporednega podjetja. 

Premier je po prevzemu oblasti novinarko Vuković zaposlil kot funkcionarko svoje stranke. Soprogo urednika te skupine novinarjev Primoža Cirmana, pred tem novinarko javne RTV Slovenija Petro Bezjak, je zaposlil kot vodjo komuniciranja svoje vlade. Tretjega iz te skupine novinarjev Tomaža Modica plačujejo kot svetovalca predsednice preiskovalne komisijo, ki so jo vladajoče stranke v parlamentu ustanovile za preiskovanje medijev, ki so kritični do vladajočih strank. Ta komisija pridobiva zaupne poslovne podatke o naročnikih in poslovnih partnerjih medijev. Urednike in njihove poslovne partnerje v parlamentu javno zaslišujejo. Komisijo vodi poslanka stranke Roberta Goloba Mojca Pašek Šetinc, ki je bila do volitev pomembna urednica in komentatorka javne RTV Slovenija.  

Slovenija je primer, zakaj bi bila koristna ureditev, ki bi zagotovila večjo transparentnost in zaščito novinarjev in medijev, ki ravnajo pošteno. 

Škoda je, da že dalj časa ne velja.