Spolnega nasilja vse več, delež tujcev raste, največ iz BiH in Kosova

Last Updated on: 13th december 2025, 08:08 pop

Delež tujcev v kaznivih dejanjih s področja spolnosti se povečuje in je lani dosegel 28,5 odstotka. Kar je skoraj enak delež kot na Hrvaškem. Za podrobnejše podatke o posilstvih, spolnem nasilju in podobnem sem policijo prosil, ker je bil Božidar Novak na omrežju X, ko so na Hrvaškem objavili, kolikšen delež posilstev tam zagrešijo tujci, ocenil, da teh podatkov pri nas ni mogoče pridobiti. Javnosti so ti podatki pri nas sicer dostopni v obsežni bazi podatkov, iz katere bi jih pa sam težko pravilno izbrskal. Zaradi tega sem za pomoč prosil policijo.

Odgovor policije kaže, da so trendi pri nas podobni kot na Hrvaškem. Pri podatki o tujcih, katerih število in delež sem med posiljevalci in spolnimi nasilneži povečuje, so pri nas v večini priseljenci iz BiH in Kosova in ne ilegalni migranti iz daljnih držav, ki jih v statistikah sicer tudi najdemo. V grafikah predstavljam kot tujce tudi državljane EU, ki jih policija navaja ločeno, a jih med prestopniki ni veliko.

Zadnjih pet let je bilo najmanj kaznivih dejanj s področja spolnih deliktov leta 2021, ko so slovenski državljani zagrešili 107, tujci pa 20 tovrstnih deliktov, tujcev je bilo med spolnimi delikventi 15,75 odstotka vseh. To je bilo leto epidemije Covida, ko je bilo za ta kazniva dejanja zaradi zaprtosti države verjetno manj priložnosti. Največ takšnih deliktov pa je bilo lani, ko so jih državljani zagrešili 143, tujci pa 57 ali 28,5 odstotka vseh. Kako število teh deliktov raste in se spreminja struktura, kaže grafika:

Slovenska policija je predstavila tudi podatke, iz katerih držav je prišlo največ posiljevalcev in spolnih nasilnežev. V letu 2424 so bili med tujci na vrhu s 22 primeri državljani BiH, s 18 Kosovo, šest Srbija in po dva Alžirija in Burundi. Prikazano je seveda le tisto, kar je policija odkrila. Pri podatkih moramo upoštevati še, da nacionalna pripadnost ne kaže vedno izvora posameznikov, ker je državljanstva mogoče hitro pridobiti.

Za zadnjih pet let so podatki takšni:

Z oceno, da podatkov za Slovenijo ni, me je k preverjanju Božidar Novak spodbudil tako:

Za Slovenijo ni podatkov. https://t.co/1AgrQwqzzQ

— Božidar Novak🇸🇮 (@NovakBozidar) December 6, 2025

Kako raste število posilstev in spolnega nasilja v vseh štirih kategorijah, ki jih prikazujem, kaže grafika:

Celoten odgovor policije, ki sem ga uporabil za grafične prikaze in tudi preračun v odstotkih, je bil takšen:

“Pozdravljeni,

pošiljamo vam statistične podatke.

Število obravnavanih KD po 170., 171., 172. in 174. členu KZ-1 v RS v obdobju 2020-2024 

Število kaznivih dejanj		Leto
Člen	Opis klasifikacije kršitve	2020	2021	2022	2023	2024
170	Posilstvo	46	55	74	73	89
171	Spolno nasilje	43	43	61	68	92
172	Spolna zloraba slabotne osebe	26	21	9	18	18
174	Kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja	11	14	22	21	14
Skupna vsota		126	133	166	180	213

Število osumljenih (fizičnih, statističnih) oseb obravnavanih KD po 170., 171., 172. in 174. členu KZ-1 v RS v obdobju 2020-2024 po skupini državljanstva 

Število osumljenih oseb	Leto
Državljanstvo skupina	2020	2021	2022	2023	2024
Države EU	3	3	5	7	4
Republika Slovenija	133	107	155	133	143
Tretje države	22	17	16	38	53
Skupna vsota	158	127	176	178	200

Število osumljenih (fizičnih, statističnih) oseb obravnavanih KD po 170., 171., 172. in 174. členu KZ-1 v RS v obdobju 2020-2024 državljanov tretjih držav 

Število osumljenih oseb	Leto
Državljanstvo	2020	2021	2022	2023	2024
Alžirija	0	0	0	2	2
Bosna in Hercegovina	7	5	6	13	22
Brazilija	1	1	0	0	0
Burundi	0	0	0	0	2
Indija	0	0	0	1	0
Južna Koreja	0	0	0	1	0
Kosovo	5	6	6	14	18
Maroko	0	0	0	2	1
Neznano	0	0	1	0	0
Nigerija	0	0	0	1	0
Pakistan	0	0	1	0	0
Palestina	0	1	0	1	0
Rusija	0	0	0	0	1
Severna Makedonija	7	2	1	1	1
Somalija	0	0	0	1	0
Srbija	2	0	0	1	6
Velika Britanija	0	1	1	0	0
Združene države Amerike	0	1	0	0	0
Skupna vsota	22	17	16	38	53

“

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:

Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.