Po višanju porabe ob manj prihodkih je vlada hujša od epidemije Covida

Last Updated on: 6th oktober 2025, 09:01 dop

Za 220 in za 144 milijonov evrov bosta s spremembo proračuna za prihodnje leto več dobili ministrstvi za okolje in prostor Bojana Kumra (Svoboda) in za infrastrukturo Alenke Bratušek (Svoboda). To kaže predlog sprememb, ki ga bosta poslancem jutri popoldan predstavila Robert Golob in Klemen Boštjančič.

Več denarja dobi dvanajst ministrstev, sedmim pa se bo proračun znižal. Čeprav bo prihodkov v proračunu prihodnje leto 341 milijonov manj kot so doslej načrtovali (davčnih celo 463 milijonov manj), gospodarske rasti namreč ni, se bo poraba ministrstev povišala še za pol milijarde. Še dodatno povišanje že prej izjemno visoke porabe celotnega proračuna pa bo nekoliko nižje kot ministrstev.

Kako uspešno vlada Roberta Goloba zadnja leta kuri denar, kaže preglednica, kako raste poraba državnega proračuna:

Po stroških bi lahko rekli, da je sedanja vlada hujša od epidemije Covida, zaradi epidemije so se nekaj let višali stroški številnih držav, ki so reševale velike težave. Naša vlada danes troši še veliko več in načrtuje še dodatna.

Po pridobljenem dodatnem denarju Kumru in Bratuškovi sledijo s 81,7 dodatnimi milijoni minister za delo Luka Mesec (Levica), s 74,3 milijoni minister za obrambo Borut Sajovic (Svoboda) in z 71,9 milijoni minister za naravne vire in prostor Jože Novak (Svoboda).

Za sedem ministrstev vlada načrtuje znižanje porabe, daleč največje za 166 milijonov na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška (SD), a tam je to bolj fiktivno in praviloma posledica tega, ker na tem ministrstvu najprej načrtujejo denar iz EU, ki ga pozneje prerazporedijo v proračunskih načrtih med ministrstva, ko je bolj jasno, komu je uspelo najti projekte, da bi porabil denar.

Kako je z realnostjo načrtovanja proračunov kaže postavka za državno volilno komisijo, kjer so doslej za prihodnje leto načrtovanih 6.762.592 evrov povišali na 9.000.147 evrov. 6,5 milijonov je lani stala izvedba referenduma, ker je vladna koalicija trmoglavila s pokojninskimi privilegiji za kulturniško elito, ki jih je zavrnilo 92,5 odstotkov glasujočih. Predlogov, da bi stranke vladne koalicije, kateri poslanci so uzakonili tako odločno zavrnjene ideje, morale povrniti vsaj del škode državi, ki so jo povzročili, pozneje ni bilo zaznati v medijih.

Prihodnje leto bodo zanesljivo parlamentarne volitve, izvedba je dražja od referendumov, potekale pa bodo tudi lokalne volitve, kjer pa večina stroškov pade na občine.

Izključiti ni mogoče niti dodatnih referendumov, ker pred volitvami stranke pogosto uzakonjajo čudaške zakone.