Psihiatrija proti zadevanju z marihuano v psihiatričnih bolnišnicah

Last Updated on: 7th avgust 2025, 01:00 pop

Iz razširjenega strokovnega kolegija za psihiatrijo univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani so parlamentu poslali protest, ker se ne strinjajo, da bi bilo kajenje marihuane pri njih dovoljeno v posebnih prostorih za kadilce. Učinke, ki jih povzroča marihuana, v psihiatričnih ustanovah zdravijo, opozarjajo na psihiatriji. Rabi v psihiatričnih bolnišnicah zaradi tega nasprotujejo zaradi strokovnih in etičnih vzrokov. Bolj svobodno uživanje “trave” in prepoved obveznih testiranja zaposlenih, ali se drogirajo, poskušajo uzakoniti poslanci Svobode in Levice. Prvi podpisani pod predlogom sta Sara Žibrat (Svoboda) in Nataša Sukič (Levica).

Tudi o prepovedi testiranj, ali se zaposleni morda zadevajo, je slišati resne pomisleke, kar bi to lahko bilo tvegano pri pilotih, operaterjih jedrske elektrarne, voznikih težkih tovornjakov in avtobusov, vojakih, policistih, kirurgih in pri podobnih poklicih, kjer je prisebnost nujna za uporabnike teh storitev.

Psihiatri so se na ideje, da bi travo obiskovalci in tisti, ki jih tam zdravijo, lahko kadili tudi v psihiatričnih bolnišnicah, odzvali z opozorilom, da je to neumno, ker tam zdravijo podobna “stanja” tistim, ki jih marihuana povzroča. Med drugim so zapisali: “Uporaba konoplje/kanabisa lahko povzroča dezorientacijo, neprijetne misli in občutke anksioznosti ter paranoidnosti. Osebe, ki uporabljajo konopljo/kanabis pogosteje razvijejo psihoze in dolgotrajne duševne motnje, kot je npr. shizofrenija. Prav tako je uporaba konoplje/kanabisa povezana z depresijo, socialno anksioznostjo, mislimi na samomor in s samomorilnimi idejami, ter tudi s samim samomorom.”

Tako:

Celotno mnenje psihiatrične klinike je takšno:

Ob idejah o bolj svobodnem sproščanju z gojenjem in uživanjem marihuane pa prah še dvigujejo tudi rokohitrsko že spremenjeni zakoni na izredni seji med počitnicami. O evtanaziji Aleš Primc zbira 40.000 podpisov za referendum. O splošnem čipiranju mačk, prepovedi baterijske reje kur in uvedbi obvezne anestezije pujskov ob kastraciji pa se vrstijo razprave, ki bi jih normalna vlada in parlament opravila pred resnim odločanjem. Po tem, ko je Dnevnik opozoril, da je video posnetek mučenja pujskov, s katerim je vlada s pomočjo “društva” AETP javno promovirala svojo hitro in ne preveč premišljeno spreminjanje ureditve, nastal kar v hlevu državne farme Ihan, proti kateri nihče ni sprožil nobenih postopkov, čeprav je bil z mučenjem živali kršen zakon, se je zdaj pokazalo, da so mnenja strokovnjakov o spremembah pri pujskih tudi zelo različna, predvsem pa, da novosti verjetno celo niso izvedljive.

Tatjana Pihlar je v Dnevniku o rokohitrsko na izrednih sejah med počitnicami sprejetem zakonu zapisala: Če bi bil omogočen strokovni diskurz, je vprašanje, ali bi zakon o zaščiti živali v takšni obliki, kot je sedaj, sploh ugledal luč sveta. Veterinarji problem pri kastraciji pujskov vidijo v biovarnosti. Ker bi lahko kastracijo z anestezijo poslej izvajali le veterinarji, njihova zbornica opozarja, da teh v Sloveniji kronično primanjkuje. To še zlasti velja za veterinarje, ki se želijo ukvarjati s prašičerejo. »V Podravju in Pomurju jih ni toliko, da bi bili sposobni fizično opraviti kastracijo tolikšnega števila pujskov, kot se jih skoti,« piše v strokovnem mnenju veterinarske zbornice. »Ob pojavih bolezni, kot so afriška prašičja kuga, PRRS v Evropi, so naši prašičereja zelo previdni in ne spustijo veterinarja ali drugega obiskovalca v rejo, če ni to nujno potrebno, kar je edino pravilno. V primeru, da bi veterinar moral v enem dnevu obiskati po več rej prašičev, bi celotno stvar postavili na glavo,« opozarja veterinarska zbornica. Po vrhu pa ni jasno, ali je nov postopek, ki ga zahteva država, boljši za prašičke in ali ne bi pomenil še več bolečin in tveganj, ker tudi izvajanje anestezije na industrijski ravni ni preprost postopek brez tveganj.