Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Med ZDA in Rusijo je velik in lep ocean

Last Updated on: 26th februar 2025, 09:10 dop

Vid Mlakar je raziskovalec na Medicinski fakulteti v Ženevi

Svet se je v enem mesecu po nastopu novega predsednika ZDA korenito spremenil. V prejšnjem prispevku sem opisal izzive, ki jih ima pred sabo in neverjetno priložnost, da se v zgodovino zapiše kot eden najbolj pomembnih predsednikov moderne zgodovine ZDA. Kaj je pokazal prvi mesec njegovega predsednikovanja ? Kaj to pomeni za Evropo in Slovenijo?

Trump se je takoj po nastopu mandata lotil dela z vso vnemo. Podpisal je gore dekretov, ki naj bi izpolnjevali obljube, ki jih je dal pred volitvami. Z velikim zamahom je opravil z Woke blaznostjo in začel ukinjati inkvizitorske DEI oddelke, ki so skrbeli za “rasno pestrost” državnih uslužbencev tako, da so kadrirali po rasnih standardih in ne po sposobnosti. Lotil se je tudi čiščenja Augijevega hleva po imenu nevladne organizacije. Reže vse možne prisesance na državni proračun, ki so v mnogih primerih bili samo pralnica denarja za Demokrate. Pri tem mu pomagajo najboljši inženirji, ki jih premore ZDA zato, da se prebijejo skozi dobesedno milijone dokumentov, saj je sledenje finančnemu toku ena od najboljših metod za določanje izvora korupcije, nenamenske ali malomarne porabe denarja. Sedaj seveda dobivajo ogromne gore podatkov in materiala za obračunavanje s prejšnjo administracijo, ki se kaže v vedno bolj skorumpirani luči, ki je zlorabljala obstoj agencij, da je potiskala naprej svojo partikularno Woke politično agendo ne samo v ZDA, ampak tudi širom sveta. Dejstvo, da je Trump imel med prvim in drugim mandatom “pavzo”, se je izkazalo pravzaprav kot uničujoče za Demokrate. Svojega prvega mandata, ki je bil zelo turbulenten ni nadaljeval takoj v drugega. Imel je štiri leta časa, da se pripravi in analizira vse izkušnje, ki jih je dobil. Ena od ključnih je ta, da se predsednikova navodila v ogromnih sistemih preprosto razvodenijo do takrat, ko pridejo do delavca, ki naj bi jih udejanjil. Trump se je pripravil temeljito. Zato ni čudno, da se je obdal s povsem lojalnimi ljudmi in da zmanjšuje birokracijo zato, da manjša število ljudi med sabo in tistimi, ki izvršujejo predsednikovo voljo.

In čeprav je jasno, da sta administracija in družba ZDA bila potrebna globoke revizije delovanja, seveda vse v tem mesecu tudi ni bilo pozitivno. Trump je obljubljal mnogo bolj introvertirano zunanjo politiko ZDA. Zato je povsem nejasno, zakaj Trump tako vztrajno napada svoje zaveznike. Če ga zanima izključno ZDA, je njegova retorična vojna z zgodovinsko lojalno Dansko velika neznanka. Ali si resnično predstavlja, da bo kupil Grenlandijo in se zapisal v zgodovino ZDA kot širitelj ozemlja? Težko je razumeti te poteze, ker, če bi ga skrbelo za to, da bi se Grenlandije potencialno polastila krvoločna Rusija, bi lahko to naredil na mnogo bolj eleganten način. Klic v Kopenhagen bi uredil vse te strahove. Podobna je tudi zgodba s Kanado in Mehiko. Cirkus zaradi fentanila in ostalih prepovedanih drog in migracij je deloval preprosto pretiran. Pri tem seveda ne izključujem tega, da gre v celotnem aktu v veliki meri za predstavo.

Kot kaže pa je povsem druga zgodba Ukrajina. Težko je verjeti, da gre pri Ukrajini samo za predstavo. Če pa je to predstava za javnost, pa si zasluži Oskarja. Antipatičnost med Trumpom in Zelenskim izgleda povsem pristna. In tukaj pridemo, do tega, kaj bo to povzročilo v Evropi in Sloveniji. Povsem razumljivo je, da je večini Američanom za Ukrajino vseeno, ker kot je rekel Trump, je med ZDA in Rusijo velik in lep ocean. Tako, kot lahko tudi razumemo, da ZDA ni za dajati milijard v vojno, od katere, vsaj na videz, nimajo nič. Tega oceana med Evropo in Rusijo ni. Še več, mnogi deli Evrope mejijo na Rusijo in si ta domišlja, da bi morali biti v njihovem območju vpliva. Trump si zavoljo irelevantnosti Ukrajine lahko privošči Ukrajino vreči pod pregovorni avtobus in to mu v ZDA najverjetneje ne bo povzročilo prevelike politične škode. Še posebej, dokler bodo pritekali podatki o absurdni porabi milijard bivše administracije. Vendar pa bo s tem, ko bo Ukrajino tako grobo obravnaval in kot se kaže najverjetneje tudi izdal, naredil problem zdravim političnim silam v Evropi in s tem tudi Evropi. Še posebej za libertarno, prosto-tržno miselnost v Evropi (klasične liberalne in konservativne stranke) je celotno zunanjepolitično delovanje Trumpa pravzaprav velika nočna mora.

Najprej je Trump s svojimi tarifami in grožnjami s tarifami postavil ljudi, ki se zavzemajo za prosto-tržno ekonomijo znotraj Zahoda v podrejen položaj v primerjavi z ekonomskimi skrajneži, ki ekonomijo vidijo kot politični diktat. S tarifami je dal krila ekonomskim protekcionistom, ti pa običajno izhajajo iz pola skrajnih levičarjev ali skrajnih desničarjev. Kajti več kot očitno je, da s tem sporoča, da prosta trgovina ni nekaj, kar bi bilo zelo pomembno, čeprav je ravno prosta trgovina najbolj temeljna vrednota zahoda.

Druga točka pa je seveda Ukrajina. Podobno kot v Ameriki se tudi v Evropi za prepustitev Ukrajine Rusiji zavzemajo skrajni deli političnega spektra. Na vzhodu Evrope so to običajno skrajni levičarji z nostalgijo po socializmu. Na zahodu pa skrajni desničarji z izolacionističnimi večvrednostnimi popadki, da je to tema, s katero nimajo nič, ker je to stvar vzhodnjakov. In prav ta skrajni del Evropskega spektra ima tudi po večini skrajne protekcionistične in proti-tržne ekonomske težnje, ki izhajajo iz potrebe po zaščiti naroda.

Tako lahko le z žalostjo opazujemo, kako je ena skrajnost začela rojevati drugo skrajnost. Evropa, ki je najprej v preteklem desetletju bila podvržena izvozu ameriške Woke blaznosti, ki je s svojo potrebo po enakosti in ne enakopravnosti videla v prostem-tržišču ključnega sovražnika, je sedaj podvržena napadom na prosto-tržno ekonomijo s strani protekcionisticnih desničarjev, ki imajo seveda prav glede negativnih posledic prejšnje Woke blaznosti. Hkrati pa v obračunu s tem potiskajo naprej nevarno ideologijo ekonomskega protekcionizma (ekonomske fragmentacije znotraj zahoda) in geopolitičnega dogovarjanja z neusmiljenimi diktatorji. To pa pošilja Evropejcem sporočilo, da se lahko dvomi tudi v najbolj temeljne elemente zahodne družbe. Sporočilo, ki so ga veseli skrajni levi in desni deli političnega spektra. Korak od protekcionizma pred svetom pa do ukinitve prostega-tržišča znotraj države je namreč kratek. Če nekdo najde razloge za omejitev trgovanja z zunanjim svetom jih bo z lahkoto našel tudi za svoje notranje tržišče. Evropa je tukaj posebej občutljiva, saj so proti-tržne sile, izhajajoče iz skrajne levice ali skrajne desnice, v Evropi bile zgodovinsko vedno zelo močne. Mnogo močnejše kot v Ameriki, kamor so ljudje odhajali v prvi vrsti po ekonomsko svobodo in jim je misel, da bodo odvisni od države zelo tuja.

In sedaj lahko zelo jasno vidimo kak vpliv bo Trumpova zunanja politika imela na Slovenijo. Slovenija je že tako družba, ki je globoko ekonomsko nesvobodna, podržavljena in kjer avtonomija posameznika od države ni vrednota, ampak nekaj proti čemur se je potrebno boriti. Skrajni levičarji s Trumpovim ekonomskim protekcionizmom dobivajo krila. Sedaj imajo argument, da celo ZDA, sam svetilnik prosto-tržne ekonomije, več ne verjame v svoje lastne ideje prosto-tržne ekonomije. In če to velja za trgovanje z zunanjim svetom, zakaj potem te omejitve prostega-tržišča ne bi veljale za notranje tržišče države? Zelo težko se bo namreč zoperstaviti skrajno levim argumentom, da tudi sama ZDA ne verjame več v svobodo ekonomije po vsem tem, kar sedaj gledamo. Po drugi strani pa bo Trumpov odnos do Ukrajine in Evrope, ki je preprosto ne-ubranljiv, porinila slovenski desni pol še bolj na obrobje. Kako bodo desničarji lahko pojasnili slovenski javnosti, da so za Ukrajino, če hkrati podpirajo Trumpa, ki jo Rusom dostavlja na srebrnem pladnju, marinirano in gratinirano?? Zato ne bo prav nič čudno, če se bodo vloge pred naslednjimi Slovenskimi volitvami glede Ukrajine povsem obrnile in bo desnica postavljena v položaj, ko po morala pojasnjevati, zakaj podpira politiko ZDA, ki Ukrajino prepušča Rusom in bo zato ponovno prikazana kot avtokratska. Sicer neupravičena stigma, ki so ji jo tako uspešno nadeli glavni mediji tekom 90ih in zgodnjih 2000ih. Hkrati pa desnica ne bo morala igrati na svojo glavno karto ekonomske pismenosti, ker več kot očitno prosta trgovina ni več njena intimna opcija, če pa podpirajo Trumpa, ki je njen nasprotnik, oziroma prosto trgovino vidi ne kot cilj ampak kot orožje.

In podobni scenariji se bodo odvili mnogo kje po Evropi, kjer bodo stranke, katerih temelj je prosto-tržna ekonomija (liberalne, konservativne), morale braniti temelje zahoda, ki jih žal majejo MAGA republikanci. In nekaj, kar bodo skrajni deli političnih spektrov kot so Orban, Fico, LePen in podobni nasprotniki prosto-tržne ekonomije z veseljem izkoriščali. Pred Evropo so tako zelo zanimivi časi in zgodovina kaže, da bodo mnoge države na tem testu padle. Preživele bodo tiste, ki se bodo uprle skušnjavi uveljavitve diktirane ekonomije in bodo znali razumeti, da je ZDA vseeno za zunanji svet, ampak, da pri prosto-tržnosti znotraj ZDA niso pripravljeni na kompromise. Zato je še toliko bolj ključnega pomena, da se klasične liberalne in konservativne stranke spravijo k sebi in začnejo močno nasprotovati ilegalnim migracijam, ker bodo s tem odvzeli popularnost ekstremistom.

Seveda pa je velika verjetnost, da bo rešitev prinesla sama narava sveta. Naj se sliši še tako čudno, ampak 330 milijonov ljudi v ZDA preprosto ni dovolj, da bi lahko izdelali poceni vse izdelke, ki jih potrebuje moderna ekonomija. Trumpove tarife in uporaba ekonomije kot orožja, se mu zna maščevati, kajti inflacija pomeni draženje izdelkov in storitev. Dvigajoče cene izdelkov pa se lahko zniža samo s povišano dobavo ali znižanjem povpraševanja. Slednje ni zaželeno, ker pomeni ekonomsko ohlajanje, manj delovnih mest, naložb, itd. Tarife pa preprečujejo povečanje dobave, ker so pravzaprav namenjene točno temu, preprečevanju zunanje dobave. Hkrati pa bo ustavitev trgovanja pomenila izpad proračunskih dohodkov, od katerih si Trump predstavlja, da bo polnil proračun. Kaj se bo dogajalo s Trumpovo popularnostjo v pragmatični ZDA v primeru neuspešne borbe z inflacijo pa je dokaj jasno, strmoglavila bo. Ukrajina in prijateljevanje z Rusijo pa bo v tem primeru samo še dodatna oteževalna okoliščina.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Discover more from Spletni časopis

Subscribe to get the latest posts sent to your email.

Komentarji (1)

Disqus Comments (8)

https-spletnicasopis-eu