Ideološko sovraštvo je slaba politika

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:06 pop

Po dveh letih in pol vsesplošnega razpadanja slovenske družbe je bil na Bledu strateški forum. Organizirala ga je skrajno leva vlada. Podobno kot pred letom ji tudi tokrat ni uspelo nabrati posebej pomembnih udeležencev.

Forum pa je bil ogledalo stanja Slovenije. Tako kot je Slovenija postala nepomembna in pasivna članica z obskurnimi skrajno levimi stališči, tako je imel tudi BSF vsebino.

Kako se odvije proces obskurizacije je odlično demonstrirala predsednica Nataša Pirc Musar in njen odziv ob povabilu nekdanji Izraelski zunanji ministrici Cipi Livni.

Ena izmed ključnih lastnosti skrajnih levičarjev, kot je Pirc Musarjeva, je nepripravljenost poslušati vsa dejstva, kajti bog ne daj, da bi dejstva prišla navzkriž z njihovo ideologijo. Da se ohrani privid, da ne gre za ideologijo, da gre za strokovnost, je potrebno zatreti glasove, ki bi lahko predstavili nasprotna dejstva. In izključno temu je bil namenjen tudi poziv Pirc Musarjeve. Pozabite na njeno svetohlinje, človekoljublje in pozive k pravičnosti. Slovenija se je s priznanjem terorizmu zavezane tvorbe po imenu Palestina ustrelila v koleno. Pa ne samo sebe, ampak predvsem Arabce živeče na tamkajšnji nikogaršnji zemlji, saj so s priznanjem legitimirali Hamas, ki je s tem samo še utrdil svojo oblast.

Namesto, da bi ta kotel neskončnega konflikta pustili na miru, če že niso sposobni podpreti Izraela kot edine normalno urejene države v regiji, so podprli teroristični Hamas, katerega prva dokumentirana točka obstoja je uničenje Izraela. Seveda bodo nekateri rekli, da Slovenija kot mlada državna bolje razume sanje ljudstev in narodov, da dobijo svojo državo. Ampak, Slovenija kot mlada država tudi ne bi smela pozabiti, da pridružitev družini narodov pomeni tudi izpolnitev osnovnih civilizacijskih norm. In ena od teh norm je normalni soseski odnosi, da zavezanosti miru, človekovim pravicam in svobodi sploh ne govorimo.

Kakorkoli obračamo, tega Hamas in vse ostale podobne palestinske teroristične organizacije niso sposobne. Vse do te mere, da so živci popustili celo potrpežljivemu Billu Clintonu, ki je po slabih 30 letih javno povedal, da Palestinci niso pripravljeni na kakršenkoli kompromis.

Naredimo sedaj vzporednico z osamosvajanjem Slovenije in vsemi zahtevami, ki smo jim morali tekom tega procesa izpolniti. Zamislite si, kam bi Slovenija prišla, če bi v prvo točko ustave zapisali, da je naš cilj uničenje Avstrije in meja Slovenije tak nekje pri Dunaju ali Benetkah? To je Hamas in njihovi vzkliki, da bo ozemlje od reke pa vse do morja ponovno svobodno.

Ali pa si zamislite, da bi prosjačili za mednarodno denarno pomoč, potem bi pa to zapravili za nakupe orožja in izgradnjo podzemnih tunelov, iz katerih bi streljali na Hrvaško.

Na koncu je potrpljenja zmanjkalo še pregovorno potrpežljivi in diskretni Švici, ki je gostiteljica mnogih mednarodnih organizacij. Umaknili so se iz UNWRA, Hamasove izpostave pri OZN.

Slovenija, ki je mislila, kako zelo sledi zahodnim civilizacijskim tokovom, ko se je pridružila špansko-irskemu socialističnemu vlaku, se bo zbudila kmalu v novi realnosti. Ta realnost pa je, da je Zahod že izgubil pozornost za konflikt Izrael-Palestina. Namesto usklajenosti z zahodnimi tokovi pa bo ostal uničen odnos z Izraelom in celo njegovimi vrhunskimi univerzami, ki omogočajo šolanje nenazadnje tudi mnogim Arabcem. In vse to samo zaradi nerazumnega in ideološkega sovraštva skrajnih levičarjev in njihove vlade.