Černačevo opozorilo, da mora oblast spoštovati zakon, koalicija odločno zavrnila

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:06 pop

“Pozorno me poslušajte. Boris Pahor je v zvezi z identičnim poskusom spreminjanja imena praznika v preteklosti dejal: “Dobili smo samo vrnjeno nazaj, kar nam je bilo odvzeto”, poslance pa je takrat pozval, naj poimenovanja ne spreminjajo. “Ne črtajte tega, to je bilo krvavo plačano.” Tako je Aleksander Reberšek vladajoče poslance opozarjal, da je nespametno spreminjati ime državnega praznika in da manipulirajo, ko se sklicujejo, kako ime praznika vrnitve Primorske spreminjajo, ker to zahtevajo vsi Primorci. Že pred tem nastopom Reberška je bilo pestro, ker je predlagateljica Meira Hot (SD), kar čestitala ob prihajajočem prazniku priključitve Primorske. Zvonko Černač (SDS) jo je opozoril, da uporablja nezakonito poimenovanje, saj sprememba, ker jo je večina šele uzakonjala, še ne velja, kar je še posebej nespodobno za poslance, ki odločajo o zakonih in bi jih morali prvi spoštovati. A večine ni prepričal, da bi morali spoštovati zakon, obratno, ostro so mu ugovarjali, Hotova pa mu je na koncu izrekla celo opomin, češ da z opozorili, da je treba spoštovati zakon, krši poslovnik.

Predlog, da bi praznovali priključitev, torej anektiranje, kakršnega je Adolf Hitler izvedel, ko je Nemčiji priključil Avstrijo, pozneje pa še Maribor, temelji na poveličevanju odločitve komunistične partije med drugo svetovno vojno. Večina zdaj že tretjič, dvakrat jim je to propadlo, uzakonja, da bi država slavila odločitev plenuma OF iz leta 1943, ki govori o “priključitvi”, torej o enostranskem dejanju, ki so ga razglasili medvojni komunistični revolucionarji, ki se pa dejansko ni zgodil ne takrat in ne pozneje, saj sta Trst in Gorica ostala v Italiji. Poimenovanje vrnitev Primorske k matični domovini je iz Pariške mirovne pogodbe leta 1947, ki jo je podpisala tudi Italija. Na datum uveljavitve te pogodbe praznujemo. Ta praznik imamo od časov prve vlade Janeza Janše.

Reberšek je razloge, da večina že spet poskuša spremeniti poimenovanje praznika, povzel tako: “A vam v koaliciji ni jasno, da priključiš nekaj, kar ni bilo tvoje, vrnjeno pa ti je nekaj, kar je bilo tvoje od nekdaj in ti je bilo odvzeto. Za kaj se gre? Hranite svoje volivce z ideološkimi temami, ker s svojim delom nimate kaj pokazati. Pardon, imate. Nakup sodne stavbe, 13 tisoč računalnikov, protizakonito izplačana nagrada Svetlani Makarovič, 30 tisoč stanovanj, pa ni. Se spomnite besed predsednika vlade Roberta Goloba? Sto hiš na mesec, sto hiš na mesec za poplavljence, ki jih ni. Pacienti še kar čakajo na storitev in še malo dlje bodo čakali zaradi te nesposobne vlade. Odgovorov na te probleme ni, reform ni, dejanj ni, zato takšni zakoni od katerih narod nima nič oziroma, če povem drugače, kot najbolj nesposobna Vlada, ki še svojega evropskega komisarja komaj predlaga in ta ista nesposobna Vlada s svojim delom nima kaj pokazati, se ukvarjajo s preimenovanjem praznikov. Piknik diplomacija, piknik zakonodaja. Vlada Roberta Goloba in koalicija, spravite se v red in se začnite ukvarjati z resnimi problemi preprostih državljanov. Celo tako daleč gremo, da praznik, čeprav zakon še ni sprejet, preimenuje celo predsednica države in občina Vipava, ki vabi na proslavo priključitve. S tem nadaljujejo tudi poslanci koalicije. Zdaj pa dejstvo. Človek se vrne domov, priključi pa se prikolico, gospe in gospodje, Primorska nikoli ni bila prikolica, ampak je vedno bila naš dom. “

Predsednica republike Nataša Pirc Musar, ki jo je med kršitelji zakona navedel Reberšek, je napako v vabilu popravila.

Nazadnje je enak poskus kot ga zdaj spremljamo, da bi vrnili terminologijo nacistov in komunistov, propadel Matjažu Nemcu (SD) leta 2019, ko je bilo pri ponovnem glasovanju po vetu državnega sveta za preimenovanje praznika v bolj komunistično variant le 42 poslancev. Torej štirje premalo. Matjaž Nemec je kot predlagatelj takrat večkrat poudarjal, da spremembo podpirajo Primorci. A ga je demantiral tik pred glasovanjem pomemben Primorec. Naj ne spreminjajo poimenovanja, je pozval slovenski domoljub in pisatelj Boris Pahor. Tega poziva, ker je Pahor pozneje umrl, zdaj ni več slišati.

Spremembo imena v bolj ideološko varianto je danes izglasovalo 51 poslancev, proti jih je bilo 22. Tudi tokrat je pričakovati, da bi odločitev levih koalicijskih poslancev ustavil z vetom državni svet, ki je to storil tudi že v preteklosti. Le da ga bodo tokrat zelo verjetno na koncu preglasovali.