Golob in vlada nista imela pojma, da sta ruska vohuna aretirana

Last Updated on: 31st januar 2025, 07:00 pop

Poslanci Svobode in vladne koalicije v teh dneh nadaljujejo prakso znano iz totalitarnih režimov, da sami tožijo in sodijo, žrtve svojih montiranih političnih procesov pa medijsko diskreditirajo. Cilj sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav, ker sta o Robertu Golobu razkrila, da je zlorabil položaj za politično motivirane čistke v policiji. Z montirano politično preiskavo, za katero so morali celo zamenjati predsednika preiskovalne komisije iz lastnih vrst Miho Lamuta, ker je ta nameraval zaslišati premiera o čistkah v policiji, zdaj s potrjevanjem delnega poročila Bobnarjevo in Lindava diskreditirajo kot lažnivca ob zgodbi o ruskih vohunih, da bi s tem zmanjšali težo očitkov Golobu o čistkah v policiji in nastavljanju svojih kadrov tam, česar pa sploh niso preverjali. Čeprav so bili za preverjanje tega ustanovljeni. Med drugim so za izvedbo čistk v policiji in nastavitev svojih kadrov vladajoči nastavili generalnega direktorja policije Senada Jušića, ki je moral nedavno odstopiti po tem, ko je celo sodišče odločilo, da so njegove kvalifikacije sporne.

V tem “delnem” poročilu je Golobova preiskovalna komisija, ki jo od odstavitve Lamuta vodi poslanec Svobode, ki je v politiko prišel iz GEN-I, Aleš Rezar, za potrebe dokazovanja, kako Bobanarjeva in Lindav govorita neresnice, razkrila, da je bil premier sicer obveščen o odkritju vohunov, da pa bi naj premieru in celotnemu vrhu države šele dan po aretaciji dveh ruskih vohunov povedali, da se je to že zgodilo in zaradi tega niso mogli nič vplivati na datum. Tako:

Da premier z izvedbo aretacije ne bi bil seznanjen že pred njo ali vsaj takoj ob izvedbi, je hudo nenavadno in kaže celo neodgovoren način vodenja države. Aretacija dveh ruskih vohunov je pomenila mednarodni škandal in dramatično zaostritev odnosov z Rusijo. Domači javnosti so aretacijo dveh vohunov oblasti sicer prikrivale še dober mesec dni, a zelo verjetno so dogodek takoj opazili v Rusiji. Če o aretaciji dveh vohunov pravosodni organi in obveščevalci niso pravočasno obvestili premiera in sicer vrha izvršne oblasti, da bi ti lahko ustrezno reagirali na možne mednarodne posledice, so s tem ravnali neodgovorno. Še posebej to velja ob Rusiji, ki je vojaško napadla Ukrajino in s tem potisnila celotno Evropo, tudi Slovenijo, v vojaški konflikt. To je tudi država, ki jo vodi nekdanji agent KGB Vladimir Putin in v kateri ima Slovenija tudi številne ekonomske interese. V normalni državi bi parlament preverjal, zakaj zunanjega ministrstva in premiera Sova in organi pregona niso takoj obvestili, da bi se ti lahko odzvali na možne posledice.

Vmesno poročilo je praktično v celoti posvečeno dilemi, ali je premier Golob vplival na izbiro datuma prijetja vohunov, čeprav preiskovalna komisija ni bila ustanovljena za to, da bi preverjala vohunsko afero in bi to morala preverjati kvečjemu komisija za nadzor obveščevalnih služb, ki pa ne deluje, ker so vladne stranke na začetka mandata nedemokratično onemogočili vodenja tega nadzora opozicijski stranki SDS. Vodenje obeh nadzornih komisij, za javne finance in za nadzor vohunov, so dodelili majhni NSi. Takšna groba zloraba oblasti se je zgodila prvič v zgodovini države. V medijih, ki jih vladajoči zaradi čistk, ki so jih izvedli tudi tam, večinsko obvladujejo, so škandalozno ravnanje večinoma prikrili javnosti. Menda, ker se, ko gre za SDS, sme karkoli. Tudi goljufati. Iz posebne preiskovalne komisije, ki so jo ustanovili za diskreditiranje Bobnarjeve in Lindava (pa SDS), pa so s čudaškim ravnanjem vladni poslanci na koncu nagnali celo poslance manjše opozicijske NSi, ki jim sicer pomaga ustvarjati videz, da opozicijski nadzor obveščevalcev in javnih financ še obstaja, a ga zagotavlja le majhna NSi. Ker so protestno odšli še iz NSi, so na koncu poslanci vladnih strank o delnem poročilu preiskovalne komisije odločali celo povsem sami. Zdaj pa se hvalijo, da je bila odločitev celo soglasna.

S tem posebnim delnim poročilom razglašajo, da sta nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in direktor policije Boštjan Lindav lagala o tem, da je predsednik vlade Robert Golob vplival na čas aretacije ruskih vohunov, da ne bi zmotila proslavljanja dosežka na referendumu, kjer jim večina volivcev ni ustavila ustanovitve petih dodatnih ministrstev in čistke poslovnega in uredniškega vrha RTV Slovenija, ki so si jo pozneje politično podredili. Hkrati pa zahtevajo pregon obeh z večino, ki jo imajo v parlamentu, kar je spet zloraba oblasti za vplivanje na organe pregona.

Že pred tokratnim javnim diskreditiranjem Bobnarjeve in Lindava z zlorabo večine so v javnost celo s pomočjo Sove širili lažnive govorice za diskreditacijo Bobnarjeve in Lindava, kako proti njima že poteka kazenski pregon, ki bi ga naj sprožila Sova, zaradi trditev o zamiku prijetja ruskih vohunov. Z razlago, da bi naj s pričanjem za zaprtimi vrati kršila zaupnost, je z vsebino obeh zaslišanj Rezar seznanil šefa Sove Joška Kadivnika, kar v precej čudno luč postavlja poznejše zaslišanje šefa Sove kot priče. Dobro so ga lahko pripravili. In v čudno luč postavi tudi preiskovanje ravnanja premiera.

Prej zelo zaupne podrobnosti so zdaj sami objavili v javnem delu poročila, ki so ga soglasno potrdili poslanci vladnih Svobode, SD in Levice.

O tem, zakaj ni bilo zaslišanja Goloba, je Aleš Rezar na TVS včeraj Igorju E. Bergantu povedal:

“Veste kaj, jaz se nisem želel podrediti tistim, ki so obtožili nekoga na podlagi lažnih obtožb. In to je nedopustno. Taki praksi moramo v Sloveniji reči odločno ne. Poslanci opozicije se verjetno ne zavedajo, da praktično se lahko vsak izmed politikov kdaj znajde na takem položaju. Mi smo se resnično trudili, da bi dokazili… dokazali ali karkoli na tem je. Na tem ni popolnoma nič…”

Odgovor kaže nenavadno opredeljenost predsednika komisije, ki bi morala preiskati ravnanje Goloba, a ga še vprašati nič ne upa.

Ugotovitve preiskave političnih čistk v policiji, ki jih sami zase potrjujejo vladni poslanci, z zahtevo po pregonu kritikov svojega ravnanja Bobnarjeve in Lindava, ki jo potrjujejo vladni poslanci, so takšne: