Zaradi nesklepčnosti propadel veto na predvolilne dodatne pravice “Jugoslovanom”

Last Updated on: 30th maj 2024, 08:34 pop

Izredna seja državnega sveta, na kateri bi morali glasovati o vetu na Zakon o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, je bila zaradi nesklepčnosti odpovedana, so sporočili iz državnega sveta. Veto je predlagala komisija za državno ureditev po pobudi Andreja Poglajna, komisija za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pa ga ni podprla.

S tem bo obveljal predvolilni zakon, s kakršnimi z leve tradicionalno pred volitvami poskušajo novačiti volivce, ki so po rodu iz drugih republik. Dodatne kolektivne pravice narodom iz socialistične Jugoslavije so pred evropskimi volitvami predlagali poslanci Svobode, SD in Levice, prva podpisnika sta bila Matej Tašner Vatovec (Levica) in Sandra Gazinkovski (Svoboda). Ker je šlo za poslanski zakon, so obšli običajne postopke usklajevanj in preverjanj v vladi.

Najbolj bizarnim idejam, denimo dodatnemu pouku srbščine, albanščine, makedonščine, hrvaščine in morebiti še drugih jezikov (denimo, bošnjaškemu) v osnovnih in srednjih šolah, so se vladajoči v postopku odrekli, tudi zaradi ostrih protestov, da bi morali otrokom priseljencev zagotoviti predvsem dodaten pouk slovenskega jezika in ne učenja njihovega lastnega. NSi je napovedovala celo možnost referenduma.

V preteklost, v času razpadanja vlade Mira Cerarja, so poslanci z leve pred volitvami predlagali celo, da bi narodi nekdanje socialistične Jugoslavije dobili pravice manjšin, ki jih imata po ustava Italijanska in Madžarska, a se je projekt ustavil, ko so pravniki v parlamentu opozoril, da bo to kršenje ustavnega reda. Od takrat dodeljuje dodatne “kulturne” pravice. Pred volitvami, zdaj evropskimi, še malo dodajo k tistemu, kar so v preteklosti že uzakonili. V resnici gre predvsem za denar in volilno propagando.

Veto je bil predlagan zaradi ocene, da so rešitve diskriminatorne, ker urejajo pravice le dela narodnih skupnosti, hkrati pa niso vezane na državljanstvo naše države in jih lahko uveljavljajo celo tisti, ki nezakonito vstopijo v državo. Tako so to opozorili v državnem svetu:

“Problematično je tudi, da ZUKPPNS kot pripadnice in pripadnike narodov nekdanje SFRJ opredeljuje vse pripadnice in pripadnike teh narodov, »ki so prebivalci Republike Slovenije« (2. člen). Gre za nenavadno določbo, saj so posebne kulturne pravice običajno pridržane državljanom posamezne države. V dotičnem primeru pa so do posebnih kulturnih pravic upravičene tudi osebe, ki imajo v Republiki Sloveniji zgolj stalno ali (celo samo) začasno bivališče. Dobesedno branje ZUKPPNS ne izključuje niti nezakonitih prebivalcev, ki so pripadniki teh narodov. ZUKPPNS posebne kulturne pravice potemtakem implicitno podeljuje tudi ljudem, ki se bodo v Republiko Slovenijo potencialno šele priselili. Tozadevno zakon odstopa od Deklaracije Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 7/11; DePNNS), ki jo je Državni zbor sprejel 1. februarja 2011. Deklaracija namreč govori o državljanih s stalnim prebivališčem, ki so za povrh v Sloveniji živeli že ob osamosvojitvi. Slovenija bi s tem postala svetovni unikum, saj so povsod drugje (in tako določa tudi mednarodno pravo) posebne (manjšinske) pravice vezane na državljane neke države.”

Če bi bil veto izglasovan, bi moral državni zbor ponovno odločati. S ponovno potrditvijo zakona pa vladajoči verjetno ne bi imeli težav, saj je bilo že prvič za dodatne pravice narodov socialistične Jugoslavije več kot 46 glasov iz vladnih strank. Glasovanje se je razpletlo tako:

Celoten predlog za veto je takšen: