Danes: Reševanje projekta neustavnih pravic narodov SFRJ

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:46 pop

Pred izredno sejo že razpuščenega parlamenta, ki se bo prihodnji teden v torek sestal na zahtevo poslancev SMC in Levice, da bi izbranim kulturnikom dodelili visoke dosmrtne dodatke k pokojninam, prisilili večji del populacije k obveznim cepljenjem in spremenili kazni v sistemu financiranja strank in volilnih kampanj, ko že potekata referendumska in volilna kampanja, bo odbor za kulturo danes popoldan poskušal “rešiti” še neustavni zakon o kolektivnih kulturnih pravicah za narode nekdanje socialistične Jugoslavije (SFRJ). Razprava odbora, ki ga vodi predlagatelj zakona Dragan Matić (SMC), je nujna, da bi na izredni seji prihodnji teden poslanci levice lahko privilegirali ljudi, ki so po izvoru iz Balkana v primerjavi z, denimo, nemško manjšino, za katero podobnih pravic v tem zakonu ne predvidevajo.

Jasna kršitev ustavne ureditve

Le ena od težav z idejami, ki so jih podpisali poslanci SMC, SD, Levice in Desusa je, da so primer kršitve ustavne ureditve, na kar je opozorila zakonodajno pravna služba državnega zbora, ki je zapisala:  “Izhajajoč iz obstoječega pravnega reda je problematika varstva narodnih in etničnih skupnosti in uresničevanja njihovih pravic na kolektivni ravni ustavna materija. Ustava  posebej določa posebne pravice avtohtonih italijanske in madžarske narodne skupnosti (64. člen) in napotuje na zakonsko ureditev položaja in posebnih pravic romske skupnosti (65. člen).” Pravna služba je dodala še: “Tudi v splošnih določbah (5. člen) je poudarjen pomen varstva in zagotavljanja pravic narodnih skupnosti, vendar se to omejuje le na skupnosti, ki jih določa Ustava. Posebnega varstva in pravic drugih narodnih skupnosti oziroma narodov torej Ustava na kolektivni ravni ne ureja, vsakomur, torej tudi pripadnikom narodnih skupnosti narodov nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije v Republiki Sloveniji pa na individualni ravni zagotavlja splošne pravice iz 14. (enakost pred zakonom) , 61. (izražanje narodne pripadnosti) in 62. člena Ustave (pravica do uporabe svojega jezika in pisave).” Matić se je na opozorilo pravnikov o kršitvi ustave, ker skuša priseljenim iz drugih republik zakon dodeliti pravice manjšine, ki so po ustavi zagotovljene točno določenim skupinam, med katerimi njegovih ni, odzval tako, da predlaga, da bi iz naslova in vsebine umaknili besedo “kolektivne”. Po novem bi zakon torej določal, da dodaten denar dobijo iz državnega proračuna za kulturne pravice in ne kolektivne kulturne pravice.

V prvem branju večina za kršitev ustave

O dodeljevanju kolektivni kulturnih pravic (statusa in denarja v resnici) mimo ustavnega reda je parlament februarja že opravil splošno razpravo, ki so jo zahtevali z leve, s tem si namreč pridobivajo glasove volivcev, ki so prišli iz drugih republik. Proti so bili na seji takrat poslanci SDS in NSI in – nekoliko presenetljivo – tudi vladni DeSUS, v imenu katerega je Primož Hainz vse poslance opozoril, da ob tem zakonu ni običajnih mnenj vlade, ker v vladi pravniki ocenjujejo, da predlog pomeni kršitev ustave.  Glasovanje državnega zbora, ali bi nadaljevali proceduro sprejemanja takšnega zakona, se je februarja kljub temu opozorilu izšlo tako:

Desus je pozneje zahteval splošno razpravo o tem zakonu, da bi ga lahko ocenili tudi pravni strokovnjaki in vsi drugi zainteresirani, a je leva večina v odboru za kulturo to zavrnila. Je pa stranka SMC pozneje v Cankarjevem domu pripravila posvet o tem zakonu. Pripravili so strankarsko prireditev, ko so zavrnili razpravo v državnem zboru.  Med bolj zanimivi opozorili pravnikov v državnem zboru o zakonu pred današnjo razpravo odbora je bilo tudi o denarju:

“Menimo, da so predlagane določbe o financiranju ukrepov presplošne in nedoločne, saj ne definirajo narave in vsebine ukrepov, ne določajo, kdo so upravičenci in kaj natančno se financira, po kakšnem postopku naj bi potekali javni razpisi in pozivi ter kakšna so merila za odločanje. Manjka tudi pooblastilo in rok za izdajo podzakonskega predpisa, s katerim bi se ta vprašanja (v okvirih, ki jih mora vnaprej določiti zakon) natančneje uredila. Ker so določene zakonske podlage za izvedbo teh ukrepov na področju kulture že podane, je treba izkazati, zakaj te ne zadoščajo ali niso ustrezne, ter s tem ločeno urejanje posebej utemeljiti.”

Po amandmajih se zdi, da se levica ob besedici “kolektivne” odreka tudi ideji ustanovitve posebnega urada za narode SFRJ, ker je delitev denarja mogoče izvesti tudi brez novega urada, ki je povzročil veliko javnega posmeha.

Diskriminirajo pa otroke katolikov

V spletnem časopisu sem že ob vložitvi zakona opozoril, da je cel kup poslancev in politikov, ki so po rodu iz drugih balkanskih držav, denimo Violeta Tomić, Dragan Matić ali Zoran Janković, najboljši demanti izmišljotine o diskriminaciji in neenakem položaju, o čemer govorijo v predlogu zakona. So pa ti poslanci sokrivi za diskriminacijo otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja, ker niso odpravili kršitve ustave, ki pa jo je pri financiranju osnovne šole v lasti katoliškega zavoda že davno res ugotovilo ustavno sodišče.

O smiselnosti novega uradu za narode SFRJ v Sloveniji je že od objave članka z naslovom “DZ: DISKRIMINATORJI KATOLIKOV PREDVOLILNO “REŠUJEJO” NARODE SFRJ” mogoče odgovoriti v anketi in velika večina bralcev Spletnega časopisa je bila doslej odločno proti posebnemu uradu za narode SFRJ. Bi ga pa pa četrtina glasujočih ustanovila za otroke, ki jih diskriminirajo poslanci.  Rezultat je bil doslej takšen:

Glasovati je mogoče še vedno:

 Loading ...

[sociallocker id=10707][/sociallocker]