Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Srbske rakete poletele na Rusijo, pišejo ruski mediji

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 16th februar 2024, 10:58 dop

Na obsežno rusko raketiranje več območij Ukrajine z balističnimi raketami, pred katerimi se je težko braniti, pa tudi z “bolj običajnimi”, so Ukrajinci odgovorili z raketiranjem obmejnega ruskega mesta Belgorod in še nekaj mest po Rusiji, s čemer je predvsem Belgorod za krajši čas začutil, kar že dve leti redno doživljajo številna mesta v Ukrajini. V Belgorodu je bilo, kot pred tem že v mestih po Ukrajini, več mrtvih in ranjenih.

Ruski vojaški blog Rybar je objavil, da so nad Belgorod preletele rakete proizvedene v Srbiji in to na dan srbske državnosti in ustavnosti, kar je najpomembnejši praznik Srbije. To informacijo povzemajo številni mediji v Rusiji. V Srbiji pa po ruski agenciji TASS mediji večinoma poročajo, da je bil napad izveden s češkim sistemom MLRS RM-70 Vampir, ne poročajo pa posebej o raketah, ki so bile uporabljene. Tega tudi agencija TASS v angleškem servisu ne omenja. Možno je, da je Rybar zgodbo o srbskih izstrelkih objavil tudi iz propagandnih razlogov, da bi preprečil dodatna tihotapljenja, znano je namreč, da Srbija uradno ne pomaga z orožjem Ukrajini. Obratno, veliko Srbov se bori v ruski vojski v Ukrajini, je pa orožje iz Srbije s pomočjo preprodajalcev prišlo v Ukrajino. Da so srbske rakete kakovostne, kaže, ker je grška vojska svojo obrambo s češkim Viperjem za doseg do 40 kilometrov nadgradila z Jugoimportovimi raketami G-2000, ki so v osnovi narejene za ruske sisteme Grad. Češki Vampir izvira iz ruskih sistemov Grad in ima z običajnimi raketami pol manjši doseg. Niso pa srbski izstrelki najbrž edina možnost za daljši doseg. Rybar o srbskih raketah nad Rusijo poroča tako:

Rakete srbskega porekla so nad Rusijo poletele dan po tem, ko so Ukrajinci Rusom sesuli še eno od večjih transportnih ladij, s katerimi je iz celine na Krim prevažala tanke, oklepnike in drugo vojaško opremo, poimenovano po sovjetskem generalu Kunikovu, ki je umrl 14. 2. 1943. Ladjo poimenovano po njem, so Ukrajinci potopili na obletnico. Rusi so odgovorili z obsežnim raketiranjem mest po Ukrajini. Ukrajinci pa vrnili z raketami na ruska mesta.

Kunikov je že tretja velika tovorna ladja (neke vrste vojaški trajekt) po vrsti, ob katero so Rusi, potopili pa so jim Ukrajinci tudi admiralsko ladjo Moskva in podmornico v pristanišču. Ker sami sploh nimajo ladjevja, je to velik dosežek. Posledica pa je verjetno tudi ta menjava poveljnika ruske flote.

Srbi rakete za sistem Viper izdelujejo po ruski licenci in jih brez dovoljenja Rusije ne bi smeli prodajati tretjim državam. Zdi se, da so se rakete v Ukrajini znašle po tradiciji, ki je razvita še v času Jugoslavije. Rekli smo ji tihotapljenje. Jugoslovanska industrija je slovela, da vedno najde luknje. Tudi slovenska. Le da se je takrat praviloma izvažalo zahodno tehnologijo na vzhod, rusko orožje v afriške diktature… Da je v Ukrajini 3.500 raket z izboljšanim dosegom, namesto 20 je z njimi mogoče zadeti cilje na razdalji 40 kilometrov, sem poročal že marca lani.

Po poročanju srbskega tiska takrat je te rakete v Turčijo marca prodalo srbsko državno podjetje Krušik. Za tihotapljenjem bi naj bil Slobodan Tesić, ki je na črni listi ZDA. Rakete so v Ukrajino potovale preko Turčije in Slovaške. Državno dovoljenje za izvoz raket je bilo le za Turčijo. Rakete bi naj bile najprej prodane podjetju Sofrag Tesićeve hčere, je poročal srbski N1, potem podjetju JNJ, ki jih je prodalo podjetju Arca v Turčijo. Po certifikatih bi rakete tudi morale končati v Turčiji. A niso, podjetje MSM Novaky jih je poslalo naprej podjetju, ki nabavlja za obrambno ministrstvo Ukrajine.

Ukrajinci so danes sporočili, da svojo vojsko deloma umikajo iz povsem razrušene Avdivke, v kateri živi le še manj kot tisoč ljudi, in da pričakujejo večjo rusko ofenzivo v Zaporožju, kamor bi naj Rusija skoncentrirala še več sil kot na področje Avdivke.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (4)

https-spletnicasopis-eu