Sončni kralj Golob in puč sodnikov

Last Updated on: 22nd januar 2024, 08:12 pop

Najbolj sem se ta teden nasmejal, ko sem na strani komisije za preprečevanje korupcije (KPK) opazil, da za podjetje Star Solar v lasti premiera Roberta Goloba, ki ima štiri sončne elektrarne na Štajerskem, elektriko pa prodaja državi, veljajo enake omejitve poslovanja s kabinetom premiera kot za samostojno podjetnico Tino Gaber. Sicer uradno spremljevalko našega podjetnega premiera. Tako je opisano, da ni bilo nobenih prepovedanih poslov Golobovega podjetja in Tine Gaber:

Zares šokanten dogodek pa je bila sodniška napoved puča s preprečitvijo izvedbe poštenih volitev, če jim vladajoči takoj ne povišajo plač, kar jim je Golob (600 evrov mesečno) povsem nepremišljeno obljubil že pred letom, pa v letu dni potem ni naredil nič. Neverjetno pa je bilo tudi metanje petnajstih novinarjev TVS na cesto, ki so jim celo prepovedali vstop v stavbo, kjer so zaposleni. In popravljanje izobrazbe kandidatke za ministrico za kmetijstvo navzdol, sicer poslanke Svobode Mateje Čalušić.

Bo Golob za višjo plačo preprečil poštene volitve?

Sodniki se sklicujejo na sodbo ustavnega sodišča, ki ni zahtevalo, da mora oblast povišati plače le sodnikom. Ustavni sodniki so zahtevali pošteno ureditev področja plač vsem funkcionarjem in zaposlenim v državi in zaradi tega sami niso povišali plač le sodnikom. Kratkoviden egoizem politično naivne in neizkušene pravosodne ministrice Dominiko Švarc Pipan (SD), ko je v vladi poskušala višje plače zagotoviti le eni skupini, ki mu je že pred letom nasedel Golob, pa je vlado in državo pripeljal v resne težave. Plače morajo biti pošteno in premišljeno urejene za vse in ne le za tiste, ki lahko najbolj izsiljujejo. Na posnetku je predsednik državne volilne komisije, vrhovni sodnik Peter Golob, ki bi lahko preprečil izvedbo volitev, da bi si zagotovil višjo plačo, in Dušan Vučko, ki se ta mesec poslavlja kot direktor službe DVK, ker bo poslej le še mlad upokojenec:

Če sodniki uresničijo napoved, bo šlo za zlorabo oblasti. Ker edini med državnimi funkcionarji niso odvisni od volitev ljudi, številni tam očitno domnevajo, da lahko počnejo karkoli. Za vodenje volilnih postopkov je del sodnikov dodatno izvoljen in dobro plačan, sedanja zakonska ureditev pa jim daje monopol, da volilne postopke smejo voditi le oni. Že napoved onemogočanje volitev, ker jim Golobom ni dal “happy end” dodatka, je sramotna. Sami sebe in svojo državo rušijo. So stvari, ki so svete. Pojasni pa ta grožnja, zakaj si del sodstva želi, da bi še bolj po tihem volili in nastavljali sami sebe, kar poskušajo z vladajočimi doseči s spremembo ustave, da izvolitev ne bi več javno potrjeval državni zbor. Po tem bodo še bolj svobodni in neodvisni. Na račun svobode drugih, seveda.

Kako je s KPK omejitvami prevelike svobode vladajočih, pa kaže zapis, da uradna spremljevalka premiera Tina Gaber kot zasebna podjetnica ne sme poslovati s kabinetom premiera, ko vemo, da se prevaža s premierom z najetimi zasebnimi reaktivci na stroške kabineta premiera. Povrhu je uradna spremljevalka Gabrova bila že, ko premier uradno še ni bil ločen od Jane Nemec Golob in smo imeli poligamijo, ki jo za bogate moške poznajo bolj na vzhodu. A država je zamižala, ker gre za premiera in njegove spremljevalke na tujem niso mogli predstavljati kot ljubice (ali celo priležnice) ob ženi, od katere se Golob šele ločuje, kar pri nas ne gre hitro. Sploh, če so vmes otroci. Za dvore po Evropi takšni zapleti sicer niso neobičajni.

Vlada kot vzgled dvoživk, ki jih preganja

Podobne težave kot zasebno pa ima Golob tudi v politiki. Njegova vlada se na vso moč bori proti dvoživkam, ki ob delu za državo še zasebno biznisirajo. Recimo v državnem zdravstvu. Vlada pa je tudi največji vzgled takšnega ravnanja. Že bivši minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob ministrskem delu dodatno opravljal še kar v dva zasebna biznisa v zdravstvu, enega celo za svoj zasebni zdravstveni zavod na Primorskem. A najboljši minister vseh časov je le sledil svetlemu vzgledu šefa vlade, ki ob državnih službah ves čas zasebno biznisira. Ni čudno, da so sodniki besni, ko vidijo to razkošje.

Da si je lahko izplačeval nezakonito visoke plače in nagrade v državnem GEN-I, je Golob javno razglasil državnega preprodajalca elektrike iz nuklearke za zasebni biznis, kjer ni omejitev višine plač in nagrad, ki veljajo za druga državna podjetja. Ni pa povedal, kako je monopolno preprodajanje elektrike iz nuklearke sprivatiziral in kdo mu je to norost dovolil. Da je po vrhu kot direktor državnega trgovca z elektriko vzporedno s tem naredil še zasebni družinski biznis in na državnih in paradržavnih stavbah postavil sončne elektrarne, elektriko pa prodajal državi, pa tudi ni presenečenje. Je del vzorca. Prehod na elektriko je iz GEN-I kot direktor na vso moč reklamiral in v to je to državno podjetje tudi investiralo. V Makedoniji tako:

V Sloveniji pa je Golob zasebno “konkuriral” GEN-I z enakim poslom preko podjetja uradno v lasti soproge. Golob je simbol tega, kako se v naši tranziciji ravna z državno lastnino. V dobro mu gre šteti vsaj, da vsega skupaj ni uspel zavoziti tako daleč, da bi morali podjetja razprodati tujcem, kar so vladajoči borci za čim več državnega z leve sredine zagrešili z državnimi bankami in večino največjih podjetij v državi, ki so jih nekoč razglašali za državno srebrnino in ponos, a katastrofalno slabo upravljali. Vsaj poslov z elektriko iz nuklearke, zgrajene še v času socializma, jim ni uspelo zbankrotirati in prodati Rusom ali pa komu iz Balkana. Kot so, denimo, Mercator Zorana Jankovića.

Medijsko poročanje o Golobovih zasebnih poslih z državo, pa nam je pokazalo še, kako se kupuje in plačuje zasebne medije, državne pa utiša z nastavljanjem svojih kadrov in brutalnim odpuščanjem množice novinarjev, kakršna se v državnih medijih dogaja skoraj vedno, ko vlada leva sredina. Lažnivo pa takšna obračunavanja z novinarji podtikajo drugi strani. Na RTVS so ta teden prihod v službo prepovedali petnajst novinarjem, na čakanje so poslali celo odgovornega urednika Rajka Geriča, ki je bil tudi včeraj, ko je nastajala kolumna, v kolofonu RTVS še naveden kot odgovorni urednik drugega (in tretjega) programa. Brez pripisa, da tega na zahtevo uprave Zvezdana Martića ne sme delati in da so mu prepovedali vstop v stavbo TVS. Izbrisali ga iz kolofona najverjetneje niso, ker dejansko še vedno je odgovorni urednik po zakonu. Poslali so ga na čakanje, mu prepovedali vstop v stavbo, odstavili pa ne.

To je nekaj takega kot bi šefa vlade Goloba Urška Klakočar Zupančič s poslanci Svobode poslala na čakanje domov, mu prepovedala in onemogočila vstop v prostore vlade ali parlamenta, odstavila pa ga kot šefa vlade ne bi in bi bil to uradno še vedno, ker s procedurami in glasovanji so same sitnosti in bi jim lahko tudi spodletelo.

Umazani medijski posli politikov

Podobnemu brutalnemu obračunu z odgovornim urednikom in novinarji smo bili priča že, ko je levica z direktorjem Bojanom Veselinovičem nekoč prevzela STA in je Veselinovič na cesto vrgel odgovornega urednika Boruta Meška, ki je pozneje hitro umrl zaradi raka. A vsaj zamenjal je odgovornega urednika pred tem. Del ekipa Meška je bil Uroš Urbanija, ki so ga po prevzemu RTVS zdaj z leve tudi vrgli na cesto in ga poskušajo, tudi s pomočjo svojih medijev, ves čas diskreditirati in umazati.

A tako sramotno bedasto kot v primeru Marka Milenkovića celo ob Mešku ni bilo. Milenkovića, z izkušnjami iz Kanala A in POP TV je v času prejšnje vlade iz Planeta, ki velja za desnega, odpustil direktor. Zdaj pa je med odpuščenimi iz RTVS kot menda preveč desni. Težko je biti novinar v tej nori državi, kjer novinarje odpušča vsak, ki ima pet minut časa. Najprej te desni, ker si preveč lev ali karkoli že, potem pa še levi, češ da si preveč desni ali kakorli že.

Depolitizirani mediji, kjer smo priča brutalnim političnim obračunom z novinarji, si čez Goloba ne upajo niti pisniti. To lahko opazujemo tudi v Tarči, ki je v času vlade Janeza Janše vedno imela prostor za kritiko opozicija, običajno so bili tam celo v večini, po novem pa tja prihajajo le še predstavniki vladne strani, kot je pač običaj za agitprop, ko se vladajoči bojijo vsake kritike.

Kako je v bolj zasebnih medijih, za katere vemo, da jih je Golob v preteklosti plačeval pod mizo in so sicer pod vplivom njegove vlade, pa kažejo različni vatli poročanja POP TV in Necenzurirano, kjer so še nedavno na vso moč kritizirali opozicijskega poslanca Branka Grimsa (SDS), da opravlja nedovoljeno pridobitno dejavnost, ker njegova soproga oddaja hišo turistom. Na trgu. Podobnega pristopa pa zdaj ni zaznati pri zasebnih biznisih Golobove soproge in zdaj Goloba samega z državo, pa čeprav ima kot zasebni poslovnež na državnem trgu elektrike Golob privilegiran položaj kot nekdanji direktor velikega državnega trgovca z elektriko in zdaj šef vlade. Grims niti slučajno nima podobnega.

Ni lepšega ogledala “depolitiziranih” in “svobodnih” medijev in njihovih vladarjev kot je to nesorazmerje. Množične čistke, odpuščanja novinarjev in napoved sodniškega puča pa so le češnja na tej torti.