Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Svetniki ustavili zlorabo, ki jo je koaliciji omogočila NSi

Print Friendly, PDF & Email

Last Updated on: 7th februar 2024, 10:41 pop

Državni svet je z vetom ustavil spremembi zakonov o tujcih in o delovnih razmerjih, ki jih je vladna koalicija sprejela bliskovito z grobo kršitvijo poslovnika državnega zbora. Zaradi kršenja določb, kdaj so dovoljeni nujni postopki (v času vojne, naravnih nesreč ali za odpravo težko popravljivih posledic za državo) je največja opozicijska stranka SDS obstruirala odločanje. Spremembi so poslanci Svobode, SD in Levice vendarle bliskovito uzakonili, ker so v dvorani ostali poslanci NSi in oba predstavnika narodnosti in zagotovili sklepčnost na vrat na nos sklicane seje parlamenta. Odpravi pogoja znanja jezika za združevanje družin tujcev je v zakonu o tujcih šest poslancev NSi, ker je zagotovilo nujnih 46 glasov pri glasovanju, omogočilo tako:

Jelka Godec (SDS) je obstrukcijo po celi seriji podobnih kršitev nujnih postopkov vladne koalicije napovedala tako: “Ne gre za odpravo posledic naravnih nesreč, za varnost ali kaj takega. Gre za to, da v bistvu škodujemo državi.” Državni svetniki so s 15 glasovi za in deset proti z vetom ustavili novelo zakona o delovnih razmerjih in s 17 glasovi za in pet proti novelo zakona o tujcih.

Da bi spremembi zakonov obveljali, bo moralo pri ponovnem odločanju zanje glasovati najmanj 46 poslancev. Na sejo državnega zbora bo moralo priti več poslancev Svobode, SD in Levice kot prejšnji teden. Le navzočnost in glasovanje proti NSi in manjšincev pri odpravljanju veta ne pomagajo.

Iz državnega sveta so dvakrat izglasovan veto pojasnili tako:

Predlagatelji odložilnega veta na novelo zakona o delovnih razmerjih so spomnili, da postopek priprave in sprejemanja zakona, katerega namen je med drugim v slovenski pravni red prenesti dve EU direktivi in sicer Direktivo 2019/1152/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji ter Direktivo 2019/1158/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev, ni potekal v skladu s pravili socialnega dialoga. Delodajalci so v času pogajanj ves čas nasprotovali načinu pogajanj, zaradi kontinuiranega kršenja pravil Ekonomsko-socialnega sveta in izrazito neenakopravne obravnave delodajalske strani v tripartitnem dialogu z Vlado Republike Slovenije in sindikati, so delodajalske organizacije julija 2023 izstopile iz ESS. Kljub temu so, v izogib kazni Evropske komisije zaradi nepravočasnega prenosa zgoraj omenjenih evropskih direktiv v nacionalno zakonodajo, v zadnjih tednih pred obravnavo predloga zakona na Vladi RS vložili vse napore v dodatno usklajevanje zakonske novele, med drugim so na predsednika vlade in druge člane ESS naslovili prošnjo, da se delovanje ESS ponovno obudi. A tudi po sestanku 14 delodajalskih oziroma gospodarskih združenj s predsednikom vlade do napredka pri pogajanjih ni prišlo. V zakonodajno proceduro je bil na koncu vložen in v Državnem zboru RS potrjen predlog ZDR-1D, ki je poleg členov, ki so se nanašali na evropski direktivi, ter tripartitno usklajenih rešitev (13 členov) vseboval tudi druge rešitve, s katerim se na delodajalsko stran brez njenega soglasja prenaša številne nove finančne in administrativne obremenitve. Predstavniki interesov delodajalcev v Državnem svetu poudarjajo, da je dejstvo, da postopek priprave in sprejemanja sprememb ZDR-1 ni bil skladen s pravili poteka socialnega dialoga, prav tako pa se pri pripravi sprememb ni upoštevalo Nacionalnega reformnega programa 2023, ki določa, da morajo biti vse ključne spremembe na trgu dela oblikovane v socialnem dialogu in sprejete v soglasju s socialnimi partnerji, pomemben del razlogov za odločitev za vložitev pobude za sprejem odložilnega veta, ni pa to edini razlog.

V predlogu odložilnega veta so bili izpostavljeni tudi pomisleki glede nekaterih zakonskih določb,  skrb vzbujajoč pa je tudi dvom o skladnosti predloženih zakonskih rešitev z Ustavo RS in vzpostavljanje neenakosti, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora (ZPS DZ RS) v svojem mnenju k predlogu zakona. Po mnenju le-te nekatere določbe zakona lahko predstavljajo kršitev načela pravne države iz 2. člena Ustave in načela enakosti iz 14. člena Ustave. Prav tako bi bilo po opozorilu ZPS DZ RS treba upoštevati 38. člen Ustave, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov, ter 87. člen Ustave, po katerem se pravice in dolžnosti določajo z zakonom, ne pa tudi z drugimi predpisi. ZPS DZ RS je opozorila tudi, da se evropski direktivi mestoma nepravilno prenašata, saj se ju ni implementiralo, ampak so bile posamezne določbe in sintagme zgolj prepisane v zakonsko novelo, čeprav so za zakon premalo določne in zato neprimerne. Prav tako je bilo opozorjeno na nedomišljeno  dikcijo členov in uporabo izrazov iz pogovornega jezika, ki niso ustrezni, hkrati pa niso usklajeni s siceršnjo terminologijo ZDR-1. S predlogom odložilnega veta se je naslovilo tudi razpršeno ureditev, nedoločnost, notranje neskladnosti in nejasnosti določenih členov zakona, med drugim člena zakona, ki določa pravico do odklopa, pri čemer iz zakona ni jasno, kdo je nosilec te pravice – delavec ali delodajalec, od tega pa je odvisno uresničevanje pravice.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič je v razpravi med drugim poudaril, da »v tem primeru ne gre za interventni zakon, ki bi moral biti obravnavan po hitrem postopku, temveč za sistemski zakon, ki ima širok krog naslovnikov. Kljub temu je bil v Državnem zboru obravnavan po hitrem postopku. V zadnjih dneh je v medijih moč zaslediti namigovanja, da naj bi delodajalci nasprotovali noveli zakona, ker zaposlenim ne želimo priznati njihovih pravic. A temu ni tako. Gre za nasprotovanje načinu, na katerega so bile spremembe zakona sprejete. Kljub dolgim pogajanjem, mnogo vloženim uram, so bile na koncu določene spremembe zakona sprejete enostransko in brez soglasja delodajalske strani, ena izmed rešitev pa celo na tiho, brez kakršnihkoli pogajanj s socialnimi partnerji, na željo nevladnih organizacij. Dialog, v katerem je vsaj ena stran preslišana, ni dialog,« je poudaril in dodal, da so »/…/kapital tako podjetij kot državnih institucij v prvi vrsti ljudje. Tega se zavedamo v delodajalskih organizacijah in tega bi se morala zavedati tudi vlada in Državni zbor pri oblikovanju, obravnavi in sprejemanju Zakona o delovnih razmerjih«.

Predlagatelji odložilnega veta na novelo Zakona o tujcih so v predlogu izpostavili, da zakon prinaša dodatno znižanje standarda poznavanja slovenskega jezika, kot pogoja za družinske člane tujcev, ki želijo podaljšati dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga združitve družine. ZTuj-2H uvaja novo, t. i. preživetveno stopnjo poznavanja slovenskega jezika, ki ni strokovno definirana. ZTuj-2H v devetem odstavku spremenjenega 47. člena določa, da: »Minister, pristojen za izobraževanje, določi kriterije in merila za izobraževalni program iz petega odstavka tega člena, vključno s standardi znanja, ki se preverjajo z obveznim preizkusom znanja slovenskega jezika na preživetveni ravni,« s čimer ni upoštevana stroka, ki na podlagi mednarodnih dogovorov ter standardov določi zahteve, ki so potrebne za spremembo evalvacijskih stopenj poznavanja jezika. Opozorili so tudi, da takšen koncept ne omogoča integracije. »Znanje slovenskega jezika je pomembno zlasti, ko gre za vključevanje v vrtce, šole, pri zdravstvenih pregledih, urejanju zadev na upravnih enotah, zaposlovanju. Zato morajo biti kriteriji znanja slovenskega jezika takšni, da bodo omogočali čim boljšo integracijo v lokalno okolje,« so poudarili in spomnili, da je bil standard poznavanja jezika začasno prilagojen oz. znižan že ob sprejemu ZTuj-2G (Uradni list RS, št. 48/23), ki ga je Državni zbor ob ponovnem odločanju sprejel 17. aprila 2023.  

V razpravi so državni svetniki naslovili neupoštevanje stroke pri uvajanju nove stopnje poznavanja jezika in tudi, da je določena stopnja poznavanja jezika nujna za zaščito samih priseljencev, in sicer za preprečevanje manipulacij, do katerih lahko pride zaradi nerazumevanja jezika, ter za zaščito otrok priseljencev, ki zaradi nepoznavanja jezika pogosto pristanejo v šolah s prilagojenim programom, s tem pa jim je kratena možnost izpolnitve lastnega potenciala.”

Zaradi nenavadnih kritik, ki sem jih opazil na družabnem omrežju, bi opozoril na dejstva, da glasovi NSi niso bili nepomembni. Res pa je, da bi koalicija, če bi v dvorano spravila več svojih poslancev, lahko svoje sčasoma dosegla tudi brez NSi.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (12)

https-spletnicasopis-eu