Prikrivanje javnosti: Tri neznance, osumljene umora neznano koga, je prijela policija

Last Updated on: 8th december 2024, 10:10 dop

“Popoldan so kriminalisti  NPU v sodelovanju s kriminalisti UKP GPU in policisti SE na območju Ljubljane, odvzeli prostost trem osebam, za katere obstajajo utemeljeni razlogi za sum storitve kaznivega dejanja umora, ki je bilo storjeno 29. 11. 2024 na Brdu v Ljubljani. Za eno od prijetih oseb, je izdana tudi mednarodna tiralica.” To je danes javnost sporočil generalni direktor policije Senad Jušić. Policija tudi še po šestih dneh javnosti prikriva informacijo, kdo je bil umorjen in tudi imena in priimke zdaj prijetih osumljencev.

Sem pa v Spletnem časopisu 29. novembra zjutraj, takoj po nočnem umoru, po neuradnih informacijah razkril, da je bil v bližini hotela Mons umorjen Satko Kekić, ki je bil z velikim številom strelov prerešetan v obračunu, ki so ga mediji pozneje opisali kot “mafijski”. Da gre za Kekića, ki je uporabljal tudi priimek Zovko (in še kakšnega) so pozneje po svojih virih izvrtali tudi drugi mediji.

Slovenska javnost ne bi smela izvedeti za ime in priimek Kekića in osumljenih umora. To prepoveduje zakon o varovanju osebnih podatkov, ki temelji na podmeni, da ljudje nimajo pravice vedeti, kaj se v državi dogaja. Če policija ne prikrije imen in priimkov, jih doleti globa informacijske pooblaščenke. Informacije zaradi tega krožijo neuradno in jih je težko resno preverjati.

Poštenim v policiji, ki javnosti nočejo prikrivati pomembnih informacij, grozijo kazenski postopki in kazni, če se izve, da so razkrili za javnost pomembne podatke.

Ker smo na Siol.net razkrili, da je grozilne naboje nekdanjemu šefu vlade Janezu Janši in še vrsti novinarjev po ugotovitvah policije najverjetneje pošiljal Teodor Goznikar, sem moral celo na zaslišanje na specializirano tožilstvo, kjer so preiskovali, kdo je javnosti izdal, koga policija sumi. Da bi razkril imena novinarjev, sem kot odgovorni urednik pred tem zavrnil. Ko sem kot priča dobil vabilo na pogovor na tožilstvo, da bi pojasnil, od koga smo izvedeli, da je Goznikar osumljen, pa tam tudi nisem nič povedal, ker moramo uredniki in novinarji varovati svoje vire informacij. Kdo nam bo sicer še povedal, kaj se v državi, kjer se sistematično prikrivajo za javnost pomembne informacije pred ljudmi, še kaj povedal? Na tožilstvo me je na pogovor takrat povabil višji kriminalistični inšpektor Darko Grabnar. Če ne bi prišel, bi me pripeljali na silo, so me opozorili.

Takšno zakonodajo, ki preprečuje obveščanje javnosti in preganja tiste, ki ga poskušajo zagotoviti, imamo.

Za razkritje priimka Kekića me za zdaj še ne preganjajo. Za Kekića sem poročal tudi, da je bil v preteklosti zaščitena priča tožilstva. Iz policije, čeprav ne smejo razkriti za koga gre, pa so sporočili, da ni bil zaščitena priča. Tako: “Žrtev ni bila v programu zaščite prič in ni bila varovana s strani policije. Podatki o tem, kdo so zaščitene priče, so sicer zaupne narave in jih ne morem komentirati.” Zaščitena priča pridobi status v skladu z zakonom o zaščiti prič, vsi podatki in postopki pa so označeni s stopnjo tajnosti, so še opozorili iz policije.

V policiji ocenjujejo, da je prijetje osumljencev, katerih identitete ne razkrivajo, šest dno po umoru še vedno uradno neznane osebe v bližini Monsa posledica intenzivne kriminalistične preiskave kriminalistov NPU, v kateri je bilo izvedeno obsežno zbiranje obvestil in druga preiskovalna dejanja. Kriminalistična preiskava se v tem trenutku intenzivno nadaljuje, potekajo aktivnosti na kraju prijetja in ukrepi v povezavi s prijetimi osumljenci. Prijetje je, je sporočil Jušić, dokaz, da slovenska policija zagotavlja varnost ljudem, najhujša kazniva dejanja so prednostno obravnavana tako, da se v preiskavo vključijo vse potrebne sile, znanje in preiskovalni ukrepi, da se storilci odkrijejo. Jušič je še pohvalil delo tožilcev in policije in jim čestital.