Migracije: Policija potrdila posilstvo ženske na območju Bežigrada

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:52 pop

“Potrdimo lahko, da smo bili v noči iz sobote na nedeljo obveščeni o kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost na območju Bežigrada. V dogodku je bila ena oseba lažje poškodovana, policisti pa vse okoliščine dogodka še preverjajo in nadaljujejo z zbiranjem obvestil. Več podatkov vam zaradi sekundarne viktimizacije žrtve, ter interesa preiskave ne moremo posredovati.” Tako so iz policije odgovorili na vprašanje, ali je točno poročanje Nove24TV o pretepenem moškem in posilstvu ženske  v podhodu na Vilharjevi cesti v bližini železniške postaje v Ljubljani, ki bi ga naj zagrešili migranti. O takšnih dogodkih, če gre za migrante, še posebej pa, če gre za posilstva, policija ne sme obveščati javnosti. Zanje izvemo le, če jih posebej vprašamo. Zaradi tega sem jim poslal vprašanje.

Iz policije sicer zatrjujejo, da nanje nihče ne pritiska in da javnosti ne obveščajo, da ne bi dodatno trpele žrtve, a to je izgovor, saj v nobenem primeru ne obveščajo z imeni in priimki, pri posiljenih pa bi bilo to tudi razumljivo. Za zaščito prizadetih ni potrebno prikrivati vsega dogajanja.

Na Novi24TV so o tem poročali tako: “V začetku tedna nam je naš vir sporočil, da so v noči s sobote na nedeljo v podhodu, ki povezuje železniško postajo in Zeleno jamo (verjetno Zupančičevo jamo – opomba Spletni časopis) štirje tujci napadli par. Moškega so brutalno pretepli, žensko naj bi spolno zlorabili. Že v začetku tedna smo vprašanje v zvezi s to neuradno informacijo poslali na PU Ljubljana, vendar do tega trenutka nismo dobili potrditev ali zanikanje informacije.” 

Iz policije so mi na vprašanje, ali se je to res zgodilo, odgovorili tako:

O posilstvih sem poročal na podoben način že junija, ko so Slovenske novice poročale, da je nekaj tednov prej sedemnajst letni migrant ob izhodu iz azilnega doma v Logatcu na območju Cerknice posili oseminsedemdeset letno žensko, ki jo je poskušal tudi oropati. Ženski je, ko je odšel, uspelo poklicati pomoč. Fant pa se je poskušal skriti v drugi hiši, a ga je od tam pregnalo kričanje lastnice. O dogodku policija tudi ni obvestila javnosti. Policija posilstva in nasilne dogodke povezane z migranti zaradi ostrega pritiska politike, nevladnih organizacij in informacijske pooblaščenke mora prikrivati javnosti.

Prikrivajo pa javnosti, ko gre za migrante in posilstva, celo sodišča. To je pokazal primer dvojnega posilstva Alija Safinija.

Tudi v primeru dvojnega posilstva Safinija je policija dogajanje najprej prikrila javnosti, razvedelo se je šele sčasoma zaradi poročanja časopisa Dnevnik, ker so novinarji za posilstva izvedeli neuradno, a brez imena osumljenega.

Ko sem takrat sodišče prosil za informacije, ali je res, da je dvojnega posilstva študentk, ki jih je spoznal na Metelkovi, osumljen Maročan, ki so ga ravni izpustili iz zapora in zakaj je bil prej sploh zaprt, so iz sodišča zavrnili vse informacije, češ da gre za zasebno stvar in na začetku so jim pri tem pritrdili celo iz urada informacijske pooblaščenke, češ da sodišče ne more z modernimi računalniki ugotoviti, katerega osumljenca dvojnega posilstva, ki je ravno prišel iz zapora, so jim policisti predali v pripor.

Če vprašamo z imenom in priimkom, pa odgovorijo, da pa po zakonu v takšnih primerih, ker gre za identificirane osebe, spet ne smejo nič povedati.

Ker sem od sodnikov, ki so bili ogorčeni zaradi prikrivanja, neuradno izvedel ime in priimek Alija Safinija in ker je iz policijskih obvestil izhajalo, da je bil migrant, ki je pred leti policiji že zbežal, ko bi moral biti vrnjen na Hrvaško, izpuščen iz zapora, sem okrožno sodišče v Ljubljani zaprosil tudi za prejšnje sodbe, da bi javnosti lahko predstavil, zakaj vse je bil migrant obsojen in kako se je lahko zgodilo, da je bil po prestani večletni zaporni kazni že zavrnjen prosilec za azil preprosto izpuščen na prostost in ne, denimo, izgnan. Iz sodišča so me najprej zavrnili. Po pritožbah pa so mi deloma sodbe le poslali, a močno cenzurirane, da tega ni bilo mogoče preveriti. Skrivali so celo ime sodišča, ki mu je sodilo in imena sodnikov. Tega celo v socializmu niso počeli.