Po protestih proti “deportacijam” smo izvedeli, da je mladoletni Palestinec na področju Cerknice posilil 78 let staro žensko.

“Spoštovani.

Glede vaših vprašanj lahko v okviru varstva osebnih podatkov zgolj potrdimo, da smo bili 27. 5. 2023, nekaj pred 18. uro obveščeni o sumu kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, ter kaznivih dejanj neupravičenega vstopa v stanovanje in drzne tatvine na območju Cerknice. Osumljenec, po znanih podatkih gre za 17-letnega tujca, državljana Palestine, prosilca za mednarodno zaščito, je bil neposredno po dejanih prijet na območju Cerknice. Odvzeta mu je bila prostost. Po zbranih obvestilih o vseh okoliščinah kaznivih dejanj je bil s kazensko ovadbo priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zanj odredil pripor. Podrobnosti o kaznivih dejanjih zaradi preprečitve ponovne viktimizacije žrtev in spoštovanja določili 287. člena Kazenskega zakonika ne moremo podati.”

POZIV PROSILCEV ZA AZIL:

Pozdravljeni,

Smo prosilci za azil, ki smo se v Slovenijo zatekli po zaščito, a nas slovenska vlada želi deportirati na Hrvaško. Groza nas je Hrvaške, tam smo doziveli mučenje, ponižanje, tepež, na nas so spustili policijske pse in streljali s pištolami. Pošiljajo nas nazaj v državo, kjer smo bili zanje živali in ne ljudje. 

V sloveniji se počutimo varno. Mnogi že hodimo v službo. Vsi se učimo jezika. Otroci hodijo v šolo. Tukaj imamo prijatelje. Večina od nas je tukaj že tako dolgo, da Sloveniji rečemo naš novi dom. 

Že mesece poskušamo nasloviti vlado, da nas sliši. A vedno naletimo na gluha ušesa. Zakaj? A je tako težko, da se prekliče deportacija manjšega števila ljudi, ki bi radi ostali tukaj in prispevali k družbi? Ali bo Slovenija boljša, če nas odstrani? Ali bo res v državi bolje, če nas ni? 

Ponovno apeliramo na Vlado. Na predsednika vlade. Na vse ministre. Storite to človeško potezo in nam dovolite, da za zaščito zaprosimo v Sloveniji.

……………………………

PISMO VLADI:

Spoštovani predsednik vlade, dr. Robert Golob!

Po javni tribuni Kam Slovenija pošilja prosilce za azil? 4. maja 2023 v ZRC SAZU, na kateri so predstavniki prosilcev za azil in organizacije za človekove pravice javnost opozorili na nevarnost vračanja prosilcev na ozemlje Hrvaške, vam podpisane organizacije še v pisni obliki pošiljamo poziv k ustavitvi vračanj na Hrvaško po dublinski uredbi.

Številne mednarodne in nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International (AI), so že leta 2018 opozorile na nasilna in protipravna vračanja migrantov s strani hrvaške policije v Srbijo in Bosno in Hercegovino. Od takrat se tovrstna praksa ni končala.

Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja (CPT) je decembra 2021 objavil grozljivo poročilo o sistematičnih policijskih zlorabah na mejnih območjih. Poročilo o tem, kako hrvaška policija obravnava migrante in prosilce za azil, pritrjuje izsledkom raziskav AI in drugih organizacij, ki so v zadnjih letih odkrivale ponavljajoče se zlorabe na obmejnih območjih Hrvaške.

Februarja 2022 je trditvam nevladnih organizacij pritrdila tudi preiskava Evropskega varuha človekovih pravic, neodvisnega nadzornega organa EU, ki je pokazala, da Evropska komisija ni zagotovila spoštovanja temeljnih pravic v mejnih operacijah hrvaških oblasti, ki jih od 2018 financira EU. V tem času so bile dokumentirane številne zlorabe migrantov in prosilcev za azil s strani hrvaške policije, vključno z vezanjem, brutalnim pretepanjem in mučenjem.

Nizozemsko sodišče je aprila 2022 opozorilo, da se protipravna in nasilna vračanja migrantov na Hrvaškem dogajajo že daljše obdobje. Ugotovilo je, da obstaja velika verjetnost, da bodo temu podvrženi tudi tisti, ki bodo na Hrvaško vrnjeni po dublinski uredbi.

Tudi komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o nasilju in protipravnih vračanjih na hrvaških mejah.

Januarja 2023 je tudi mreža nevladnih organizacij Border Violence Monitoring Network opozorila na ponoven porast nasilja in protipravnih vračanj migrantov iz Hrvaške v Srbijo in Bosno in Hercegovino.

Vlado Republike Slovenije pozivamo, da ustavi vračanja na Hrvaško po dublinski uredbi, dokler se nasilna in protipravna ravnanja z migranti v tej državi ne končajo.

Hvala za takojšnje ukrepanje.

……………………….

PRVOPODPISANE ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKI:

Ambasada Rog

Amnesty International Slovenije

Avanta Largo, Maja Hawlina

Center za mirovne študije

Civilna iniciativa INFOKOLPA

Delavska svetovalnica

Društvo Humanitas

Društvo Ključ – center za boj proti trgovanju z ljudmi FER

Glas ljudstva

Glosa – sindikat za kulturo in naravo Slovenije

Inštitut 8. marec

Jezuitsko združenje za begunce Slovenije

Kulturni center Danilo Kiš, za Biljana Žikić

Kulturno društvo Gmajna

Mirovni inštitut

PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja SLOGA

Protestival

Protestna ljudska skupščina

Slovenska filantropija

Slovenska karitas

Svobodni sindikat Slovenije

Zavod Emma

Zavod PROJA

Zavod Tri

Zavod za globalno učenje in razvoj projektov

Svetlana Slapšak

Irfan Beširević

Matjaž Hanžek

Nika Kovač

Zlatko Čordić

Boštjan Videmšek

Miha Mazzini

Tijana Zijanić

Jaša Jenull

Andrej Rozman Roza

Jani Kovačič

Jadranka Juras

Boris Petković

Miha Blažič – N’toko

Brane Solce

Sanja Fidler 

Na Ministrstvu za notranje zadeve ponovno zavračamo očitke o sistematičnih vračanjih oziroma deportacijah prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško.

Gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU, pri čemer poudarjamo, da vsak primer obravnavamo individualno, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera in v skladu z veljavno zakonodajo.

Zakonodaja EU na področju mednarodne zaščite, ki neposredno zavezuje vse države članice, je jasna – Dublinska uredba določa, da prošnjo za mednarodno zaščito obravnava samo ena država članica, in sicer tista, ki je skladno s kriteriji iz Dublinske uredbe za to pristojna. Za namen ugotavljanja države članice, ki je odgovorna za obravnavo posamične prošnje za mednarodno zaščito, Dublinska uredba določa merila in hierarhijo, po kateri se merila uporabljajo za ugotavljanje odgovornosti. Koncept mednarodne zaščite prosilcu zagotavlja pravico do zaščite v varni državi, ne pa možnosti izbire države članice, ki naj obravnava njegovo prošnjo in v kateri želi to zaščito koristiti.

Glede predaje prosilcev za mednarodno zaščito Hrvaški smo že večkrat pojasnili, da na Ministrstvu za notranje zadeve v postopku odločanja o pristojnosti za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito preverjamo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v obravnavani državi članici. Hrvaška je ena izmed držav članic, ki so zavezane k spoštovanju temeljnih pravic prosilcev za mednarodno zaščito. Glede na to, da se večina postopkov vračanja na Hrvaško po dublinski uredbi nanaša na prosilce za mednarodno zaščito, ki so na Hrvaškem vložili prošnjo za mednarodno zaščito, kar izkazuje Centralna evidenca EURODAC (evropski sistem za primerjavo prstnih odtisov prosilcev za azil) ali celo izkaznica »Tražitelja azila«, ni mogoče trditi, da je tem osebam na Hrvaškem sistemsko onemogočen dostop do mednarodne zaščite. Takega primera ne omenjajo nobene razpoložljive informacije, ne omenja pa ga niti sodna praksa drugih držav članic. Glede na uradno objavljene podatke iz poročila Podatkovne zbirke o azilu (angleško Asylum Information Database – AIDA), ki jo upravlja Evropski svet za begunce in izgnanstvo (angleško European Council on Refugees and Exiles – ECRE), za Hrvaško z dne 22. april 2022 in zadnjega letnega poročila Agencije Evropske unije za azil (angleško European Union Agency for Asylum – EUAA) izhaja, da je osebam, predanim Hrvaški v dublinskem postopku, dostop do azilnega postopka omogočen in niso v ničemer ovirani pri dostopu do postopka mednarodne zaščite.

Prav tako se je glede vračanja prosilcev v skladu z dublinsko uredbo iz Slovenije na Hrvaško razvila tudi domača sodna praksa. Upravno in Vrhovno sodišče Republike Slovenije sta zavzela stališče, da v konkretnih primerih ni bila podana utemeljena domneva, da na Hrvaškem obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine EU, kar bi predstavljalo oviro za njihovo predajo Republiki Hrvaški kot odgovorni državi za obravnavo prošnje za mednarodno zaščito.

Statistični podatki o predajah jasno kažejo, da nikakor ne gre za sistematične predaje prosilcev za mednarodno zaščito po Dublinski uredbi. Tako smo letos predali sedem prosilcev za mednarodno zaščito, in sicer na Hrvaško pet in dva v Nemčijo. Lani je bilo izvedenih 20 predaj (na Hrvaško osem, v Italijo pet, po dve v Nemčijo in Dansko, po eno pa v Avstrijo, Estonijo in Francijo), leta 2021 pa sedem (v Nemčijo pet, po ena v Italijo in na Nizozemsko). Predaje prosilcev za mednarodno zaščito na Hrvaško izvajajo tudi druge države članice. Dodajamo še informacijo, da skladno z Dublinsko uredbo tudi Slovenija sprejema prosilce za mednarodno zaščito iz drugih držav EU. Tako smo letos do konca aprila sprejeli 82 prosilcev za mednarodno zaščito, v lanskem letu pa 257.

Kot zavajajočo označujemo tudi trditev o trajanju postopkov za mednarodno zaščito v Sloveniji, ki naj bi po navedbah nekaterih nevladnih organizacij trajali več let. To ne drži. Kot kažejo podatki iz uradnih evidenc znaša povprečen čas trajanja postopka mednarodne zaščite do izdane odločitve Ministrstva za notranje zadeve v letošnjem letu 50 dni (vsebinsko odločanje 114 dni), v lanskem letu je to znašalo 40 dni (vsebinsko odločanje 148), v letu 2021 26 dni (vsebinsko odločanje 210 dni). Zoper nekatere odločitve so lahko vložena pravna sredstva, ki lahko bistveno podaljšajo čas postopka do njegove pravnomočnosti.

Stališče Ministrstva za notranje zadeve je predstavnikom treh nevladnih organizacij na sestanku konec maja predstavil vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za migracije Matej Torkar. Pojasnil je, da na ministrstvu ne razpolagamo z informacijami, ki bi potrjevale, da gre na Hrvaškem za sistemske pomanjkljivosti azilnega sistema. Prav tako osebna zapažanja nevladnih organizacij v postopkih odločanja po Dublinski uredbi in razgovorih s prosilci za mednarodno zaščito niso zadostna za sprejetje take odločitve, nenazadnje tudi iz odločitev sodišč različnih držav EU, na katere se nevladne organizacije sklicujejo, tak zaključek ne izhaja. Pojasnili smo, da se na ministrstvu v vsaki odločitvi opredelimo do vseh navedb prosilca, tako do njegovih osebnih okoliščin kot tudi do trditev o sistemskih pomanjkljivostih azilnega sistema, in dodatno presojamo vse okoliščine, ki bi lahko pomenile kršitev načela nevračanja. Ob tem smo zagotovili, da bomo preverili vse razpoložljive informacije o ravnanju hrvaških organov v primerih vrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito ter Hrvaško zaprosili za pojasnilo, kako vodi postopke z vrnjenimi prosilci. Nekatere aktivnosti v zvezi s tem so že bile izvedene.

Izpostavljamo še, da je upravljanje migracij ena od prednostnih nalog Ministrstva za notranje zadeve in tudi Vlade Republike Slovenije. Tako je vlada oktobra lani ustanovila Delovno skupino za pripravo strategije na področju migracij, maja letos pa je bila ustanovljena Delovna skupina vlade za pripravo Strategije na področju vključevanja tujcev. Obe skupini sta že začeli z delom.

Pripraviti želimo celovita dokumenta vseh resorjev in civilne družbe za odprto, vključujočo in demokratično družbo, ob spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter zagotavljanju varnosti. Obe strategiji bosta podlaga za spremembo zakonodaje, saj želimo z vsemi deležniki pogledati, kje in na kakšen način lahko na tem področju naredimo še dodatne korake k izboljšanju. Pri tem tesno sodelujemo s civilno družbo, saj želimo oblikovati takšna dokumenta, ki ne bosta le črka na papirju, ampak bosta zaživela v praksi kot odraz države, ki je solidarna do tujcev. Učinkovitejše upravljanje z migracijami pa so pomemben izziv ne le za našo državo, ampak za celotno EU.