Armagedon “priprt” v Moskvi, sestrelili Nevihtno senco, kitajske in srbske granate

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:34 pop

Napredovanje ukrajinskih enot na več delih fronte, ko pravega protinapada še niso sprožili, z občasnimi ruskimi protinapadi, se nadaljuje. Rusija se je, tako se zdi, v največjih težavah znašla v Bahmutu, kamor so poslali dodatne rezerve, da bi ustavili ukrajinsko napredovanje, ko v Rusiji poteka interni obračun s simpatizerji in sodelavci skupine Wagner po pohodu Jevgenija Prigožina pred tednom proti Moskvi. Ta pohod je ruski predsednik Vladimir Putin označil za izdajo in nož v hrbet. Prigožin ni le vojaški voditelj, je tudi eden od oligarhov, ki ima v Rusiji obsežno premoženje, lastne medije in skupine za manipulacije na spletnih omrežjih. Konflikt je dogajanje sprožilo tudi med rusko vojsko in obveščevalno službo, iz katere prihaja Putin. Ker se vojska ni upirala Prigožinu, ki je vkorakal in prevzel poveljstvo območja Rostov, je to sprožilo nezaupanje, kar ima lahko resne posledice. Že teden dni ni opaziti generala Sergeja Surovikina, ki je veljal za najpomembnejšega podpornika skupine Wagner v ruski vojski. Mediji v Rusiji pišejo celo, da bi lahko bil priprt. Je pa ruski vojski včeraj uspelo sestreliti prvo nevihtno senco (Storm Shadow), s temi francosko angleškimi izstrelki dolgega dosega so Ukrajinci raketirali vojaško letališče v Berdjansku.

General Zalužni: potrebujemo letala, granate in potrpljenje

V spopadih v Ukrajini na ruski in ukrajinski strani je največ težav z municijo. Ruska stran izstreljuje desetkrat več izstrelkov in ima tudi premoč v zraku, je v intervjuju za Washington Post opozoril poveljnik ukrajinske vojske 49 letni Valerij Zalužni, ki je o ocenah analitikov o tem, kako je napredovanje ukrajinske vojske prepočasno, povedal, da ga jezijo, ker to ni predstava za javnost, vsak meter napredovanja je plačan s krvjo ukrajinskih vojakov. Ukrajinska vojska, čeprav se bori z večjo in boljše oboroženo rusko vojsko, od začetka protiofenzive ves čas napreduje, pa četudi kak dan tudi le 500 metrov, je ocenil. Opozoril je, da je z loki in sulicami težko veliko doseči na fronti. Za hitrejše napredovanje, je povedal Zalužni, ob municiji potrebujejo predvsem moderna letala, denimo F-16, ki jih pa še nekaj časa ne bo, ker se je šolanje pilotov, ko se je Zahod maja odločil, da bo pomagal tudi z modernimi reaktivci, šele dobro začelo. Države Nata brez premoči v zraku ne bi niti začele protiofenzive, Ukrajina pa jo je, je opozoril poveljnik sil. Ruska vojska ima floto letal Su-35s z veliko boljšimi radarji in daljšim dosegom izstrelkov kot jih imajo starejši ukrajinski reaktivci, je opozoril in nadaljeval, da so zaradi tega ukrajinske enote na tleh pogosto lahka tarča.

O posledicah pohoda Prigožina proti Moskvi je Zalužni v intervjuju povedal, da so se Prigožinove enote iz fronte umaknile že pred časom, ko so razglasili, da so zavzeli Bahmut in da velikih sprememb na fronti zaradi sporov v Rusiji ni opaziti. Posnetek iz okolice Bahmuta kaže, kako je ruski tank zapeljal na mine, ki so jih postavili z ruske strani:

Pomoč Rusom iz Irana, Ukrajini iz Srbije

Po podatkih zadnje dni so ob iranskih izstrelkih na ruski strani začeli uporabljati tudi kitajske projektile. A to ne pomeni, da se je Kitajska vključila v spopad na ruski strani. Kitajske rakete so, tako se zdi, iz Irana, kamor jih je Kitajska izvozila že pred desetletji.

Medtem pa so na ukrajinski strani objavili, da so dobili granate iz Srbije, ki so novejšega datuma, proizvedene bi naj bile letos v Valjevu. Municija iz srbskega državnega podjetja Krušik se v Ukrajini ni pojavila prvič. Že marca je Srbija Ukrajini “pomagala” s 3.500 raketami za večcevne raketomete Grad-21, ki jih v Srbiji proizvajajo po ruski licenci.

Prejšnji mesec je srbski predsednik Aleksandar Vučić v pogovoru za Financial Times povedal, da ne nasprotuje prodaji v Srbiji proizvedenega orožja preko posrednikov Ukrajini in da tega tudi ni mogoče preprečiti. O ameriških zaupnih informacijah o takšnih poslih srbskih podjetij je Vučić takrat dejal, da ne dvomi, da do tega lahko prihaja in vprašal, kaj pa bi bila alternativa. »Ustaviti proizvodnjo, ustaviti prodajo?« je vprašal in povedal, da se Beograd trudi ostati nevtralen, a dodal: “Nisem pa bedak. Vem, da lahko nekaj orožja konča tudi v Ukrajini.”

Kje sta Surovikin in Gerasimov?

Že od pohoda Prigožina proti Moskvi ni opaziti generala Sergeja Surovikina, ki je veljal za najpomembnejšega podpornika skupine Wagner v ruski vojski. Ruski mediji so poročali celo, da je namestnik šefa generalštaba, ki je lani nekaj časa tudi vodil generalštab in izpeljal umik iz Kersona, priprt. A to uradno ni potrjeno. Podobno že teden dni ni opaziti šefa generalštaba Valerija Gerasimova, ki je bil ob obrambnem ministru Sergeju Šojguju glavni, ki bi ga po Prigožinu Putin moral odstaviti. Šojguja je Putin med tem odlikoval.

Surovikin je bil v preteklosti poveljnik ruskih zračnih sil, ki je zaradi neusmiljenega bombardiranja mest v Siriji dobil vzdevek “general Armagedon”. Podobno taktiko rušenja vsega, kar stoji, je ruska vojska poskusila uporabiti tudi v Ukrajini, le da tu bolj dela topništvo in rakete, bombnike pa zaradi protiletalske obrambe nekaj manj uporabljajo. V težavah je Surovikin verjetno, ker je s Prigožinom in skupino Wagner povezan še iz spopadov v Siriji, bil bi naj celo častni član skupine Wagner. Povezave s Prigožinom bi naj bile tudi družinsko poslovne.

Pohod Prigožina proti Moskvi ni bil tak uspeh kot se je zdelo najprej. Po ocenah obveščevalcev mu je spodletelo doseči glavni cilj, da bi zajel Gerasimova in Šojguja na obmejnem območju med Ukrajino in Rusijo. Presenečenje mu ni uspelo, ker se je za njegove načrte razvedelo. Zdi se, da so za njegove načrte vedeli tako v ZDA kot v Kremlju. Zavzetje poveljstva vojske v Rostovu, kjer ni bilo nobenega upora, pa ni bilo mogoče brez pomoči iz vrha obrambnega ministrstva in ruske vojske. Zdi se, da je bil pohod proti Moskvi pozneje improvizacija, prava težava za Prigožina pa, ker je brez večjih težav prišel vse do predmestij Moskve. Načrtov, da bi res izvedel puč, tako se zdi, dejansko ni imel. Vstop v Moskvo pa bi bil zaradi tega lahko precej klavrna podoba. Dogovor, da se lahko z delom svoje vojske umakne v Belorusijo, je bil boljši izhod.

Posledice so na številnih področjih. Prigožin ni le voditelj privatne vojske Wagner, ki je vpletena v številne konflikte po svetu, kjer brani interese Rusije in njenih oligarhov. Hkrati je Prigožin tudi eden od Putinovih oligarhov, ki je ob donosni dostavi hrane vojski tudi lastnik restavracij in medijev v Rusiji, pa tudi manjše vojske spletnih bojevnikov. Puč je vse te dejavnosti ogrozil. A hkrati iz Rusije prihajajo informacije, da skupina Wagner po celotni Rusiji brez težav nadaljuje novačenje.

Ni čisto jasno, ali je to novačenje za Prigožina, ki je v Belorusiji z manjšim delom svojih bojevnikov ali za obrambno ministrstvo, ki prevzema nadzor nad to doslej privatno vojsko, ki jo je pa že doslej v celoti financiral in oskrboval Kremelj, kar je po sporu opozoril tudi ruski diktator Putin.