Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Ruska protiofenziva v Rusiji, Ukrajinci pa zasedli dodatna ozemlja. In še Tatarka iz Krima.

Last Updated on: 12th oktober 2024, 11:42 dop

Ruski vojski je uspelo zasesti nekaj ruskih vasi v regije Kursk v Rusiji, se je pokazalo po obsežnem poročanju ruskih spletnih portalov o veliki ofenzivi ruske vojske. Že pred mesecem smo lahko prebirali članke, kako so Rusi Ukrajince v Kursku povsem razbili, da se ti množično predajajo in bežijo nazaj na ozemlje Ukrajine. Ni se zgodilo. Podobnemu “poročanju” smo priča zadnje dni, ko so Rusi zasedli nekaj deset kilometrov sivega območja, ki ga pred tem ni povsem nadzoroval nihče, ki pa je za Ruse pomembno, da ruske enote še bolj na Zahodu ne bi ostale povsem odrezane. A se je Rusom znova zapletlo. Ukrajinci so še dodatno prodrli.

Propagandna poročila o velikih uspehih ruske vojske in begu in predajah Ukrajincev so del obveščevalne vojne na spletu in v medijih. Odmevalo je tudi v Slovenijo, kjer mediji pogosto širijo propagando ruskih državnih medijev in portalov, ki jih nadzoruje Kremelj. Med poročanjem o “velikih uspehih ruske vojske v Rusiji”, so iz Moskve trdili tudi, da so na meji onemogočili poskus novega prodora ukrajinske vojske v jugo zahodni del regije Kursk, v katerem z rušenjem mostov na reki Seym Ukrajinci Rusom že dalj časa otežujejo oskrbo. Informacije, kako je ruska vojska povsem razbila ta poskus, so demantirali posnetki, kako ukrajinska vojska z inženirskimi vozili odstranjuje protitankovske ovire na ruski strani meje in posnetki številnih oklepnikov, ki skozi odstranjene protitankovske ovire vozijo daleč v notranjost Rusije. Prodrli so vsaj dva kilometra.

Na zemljevidu Andrewa Perpetue je prikazano širše dogajanje v regiji Kursk, kjer Rusija (rdeče puščice) pritiska na severu in zahodu, Ukrajinci (modre puščice) pa poskušajo razširiti nadzor na območjih na vzhodu. Prikazano pa je tudi območje, kjer so Ukrajinci na novo prodrli v Rusijo in zasedli dodatna območja na jugo zahodu. V ozadju so tam rdeče in črne oznake, kjer Ukrajinci sistematično že dalj časa rušijo mostove in pontonske mostove na reki Seym, da bi preprečili logistično oskrbo območja (s klikom lahko odprete izvirni zemljevid z vsemi pojasnili).

Dogajanje v Kursku je precejšnja sramota za ruskega predsednika Vladimirja Putina, ker po dveh letih in pol posebne vojaške operacije, torej vojne, ki jo je sprožil proti vojaško na papirju veliko šibkejši Ukrajini, ne more nadzorovati niti lastnih ozemelj. Zdi se, da je Putin zavrnil možnost, da bi iz Donetska, kjer Rusi že celo leto skušajo zrušiti ukrajinsko fronto, premaknil večje sile v obrambo domovine. A jim prodor tudi tam ni uspel in del sil iz Ukrajine so premaknili.

Na posnetku je goreči najmodernejši ruski tank T-90M v regiji Kursk, ki kaže, da niso vsi modernejši ruski oklepniki in najboljše enote na zasedenih območjih Ukrajine.

Med poskusi Rusije, da bi osvojila ruska ozemlja, se je zgodila zamenjava 49 ujetnikov. Med zanimivimi, ki so jih vrnili iz Moskve, je 25 letna Tatarka iz Krima Lena Umerova, ki so jo Rusi prijeli pred dvema letoma, ko je prišla tja obiskat svoja očeta, ki je zbolel za rakom in so jo obtožili vohunjenja.

O izmenjavi ujetnikov poročajo tudi na ruski strani. Portal Rybar Leno Umerovo označi za “aktivistko, ki je bila obsojena vohunjenja za tako imenovano Ukrajino.” S Tatari, ki so tradicionalno živeli na Krimu, imajo Rusi precejšnje težave, ker so jih vso zgodovino zatirali, odnos Ukrajine pa je veliko bolj spoštljiv. To ima tudi mednarodne posledice in je lahko eden od razlogov, zakaj predsednik Turčije Recep Erdogan javno zastopa stališče, da mora Rusija okupirani Krim vrniti Ukrajini, kar povzroča precej jeze v Rusiji.

--------------------------------------------------------- Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (0)

Disqus Comments (0)

https-spletnicasopis-eu