Desus presenetljivo proti privilegijem le za Balkance
|Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:47 pop
Poslancem z leve je – kot sem napovedal prejšnji teden – danes uspelo zbrati dovolj glasov (36), da so v prvem branju potrdili zakon za dodatno (finančno) skrb države za narode nekdanje socialistične Jugoslavije, s katerim bi ustanovili poseben urad, ki bi skrbel le za kulturne pravice teh narodov pri nas. Ni pa gotovo, ali bo ta zakon preživel nadaljevanje procedure. Je namreč precej predvolilne vrste, že na prvi pogled ustavno sporen, vsaj deloma pa tudi oblika zlorabe oblasti poslancev, ki so v parlamentu in ki sami sebi in svojim bližnjim, ki so prišli iz Balkana, urejajo privilegije, ki jih druge narodnosti, denimo Nemci, nimajo in ne bodo imeli.
Hainz: To je neustavno
Nekoliko presenetljivo je glas proti takšnemu ravnanju napovedal Desus in zakona, pod katerega sta se dva njihova poslanca (Uroš Prikl in Peter Vilfan) podpisala, nihče iz te stranke ni podprl. V seštevku je bilo proti 23 poslancev. Precej logično je, da so bili proti iz opozicijskih SDS in NSi. Grafično je bil razplet glasovanja takšen:
Primož Hainz (Desus) je razloge, da je bil Desus proti, pojasnil tako:
“Razumem željo pobudnika (prvi podpisan je Dragan Matić) po predvolilni zgodbi in po več denarja za kulturno udejstvovanje narodnih skupnosti bivše Jugoslavije. Tu ni nobenega dvoma. A to je tudi edino, kar razumem. Bojim se pa, da je protiustavno ločevati narodne skupnosti med seboj. Na Slovenskem imamo kočevske Nemce, staro Avstrijce, Žide, tudi vojvodinske Madžare, je zadnjič dr. Göncz omenjal in še koga mogoče. To, kar predlagate, je gotovo protiustavno. Slovenska zgodovina se ni začela leta 1990. Ni se začela leta 1941 ali pa 1918. Migracije so bile že v preteklosti. Če gremo v to, moramo rešiti celoten problem. Na ustaven način. Zaradi neustavnosti tudi ni nobenega dokumenta nobene vladne službe, ker je v prvi verziji povsod pisalo, da je to neustavno.”
Tomić: Nestrpni ste in bo spet kazen
Obratno stališče je zastopala Violeta Tomić (levica), ki je povedala:

“Zdaj, vsi, ki pravijo, da ne bodo podprli samo zato, ker je zakon krivičen do nekaterih … Glejte, v Bosni in Hercegovini imajo sedemnajst priznanih narodnostnih manjšin, na Hrvaškem imajo priznanih enaindvajset manjšin. Mi imamo samo dve. Slovenci imamo povsod priznanih več pravic, kot jih mi dajemo svojim sodržavljanom. Nikakor ne drži, da je vse v redu in da vse skupaj deluje, kajti če bi vse skupaj delovalo, tako kot nekateri trdite, potem nas ne bi opozarjale mednarodne inštitucije in nas pozivale k nediskriminatorni obravnavi vseh manjšin in narodnih skupnosti. Pozivajo nas komiteji za eliminacijo rasne diskriminacije, ki je organ OZN, poziva nas Svet Evrope, komisar za človekove pravice Sveta Evrope, Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti, organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. Če ne bomo uresničili svojih zavez, bomo spet kaznovani tako kot pri izbrisanih. [sociallocker id=10707][/sociallocker]Ni problem, samo naj poslanci končno sprejmejo moralno in tudi materialno odgovornost in naj rečejo: Mi smo bili pač nestrpni, ampak imamo dovolj denarja, saj se lahko financiramo od tam in tam, pa bomo mi plačali… kazen, ko nas bodo evropske institucije kaznovale za našo nestrpnost.”
Poimensko je bilo (izviren izpis je dostopen na povezavi tu) glasovanje takšno:
Discover more from Spletni časopis
Subscribe to get the latest posts sent to your email.
Komentarji (8)
Disqus Comments (5)