Nadaljevanje sojenja za pozive k umoru Janše na protestih leve sredine

Last Updated on: 24th februar 2023, 03:58 pop

Zaradi javnih pozivov k umoru Janeza Janše (SDS) na protestih pristašev levo sredinski strank ob nastajanju prejšnje vlade je za danes sodnica Jerca Oblak znova sklicala glavno obravnavo proti Ludviku Tomšiču. Sojenje je prejšnji mesec preložila po prošnji zagovornice Tomšiča odvetnice Tatjana Sitar zaradi, kot so pojasnili iz sodišča, “opravičljivega razloga za izostanek z glavne obravnave na njeni strani”.

Na sodišču je Tomšič zaradi javnega pozivanja: “Janšo je treba samo ubit, pa nič drugega. Dela zgago 30 let, porkamadona.” Takšne in podobne pozive k nasilju nad političnim voditeljem je dalj časa ponavljal in jih izrekal tudi v kamero Vladimirja Voduška.

 Loading ...

Tomšič je k umoru Janše spodbujal tudi s skandiranja “Ubi Janšo” in s ponavljanjem vzklika, da je treba “Janšo takoj ubiti”. Posnetek protesta, objavil ga je novinar Luka Svetina, ko je Tomšič vpil “Ubi…” je takšen:

Pozneje so bili protesti pristašev levosredinskih strank praviloma redno ob petkih, na njih so sovražnost spodbujali z množično natisnjenimi plakati s pozivi k smrti janšizma, udeleževali pa so se jih tudi predsedniki levo sredinskih strank Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in tudi nekdanji predsednik Milan Kučan.

Predsednica okrajnega sodišča Nataša Kosec mi je včeraj dovolila, da bom danes smel fotografirati na sojenju. Mediji dogajanje na sodiščih smemo fotografirati le, če za to posebej zaprosimo in nam na sodišču to dovolijo. Dovoljenje je takšno:

Večji mediji o Tomšičevih pozivih k umoru takrat še kandidata za šefa vlade Janše niso obveščali javnosti. Niti eden. Proteste so organizatorji skupaj z mediji predstavljali kot miroljuben pohod pristašev takrat vladnih strank proti sovraštvu opozicije, ki je prevzemala vlado po odstopu Marjana Šarca. Zamenjava oblasti se je zgodila s pomočjo dveh do takrat vladnih strank: SMC in DeSUS. Ti prvi protesti, ki so se pozneje spremenili v redne protivladne proteste ob petkih, so bili med centralama teh dveh strank.

So pa večji mediji sčasoma vendarle morali poročati o dogajanju, ker se je razvedelo s pomočjo manjših medijev in spletnih omrežij in je močno odmevalo. Ko so začeli poročati, so poskusili zmanjševati pomen dogajanja, češ da je to bilo obrobno in nepomembno dogajanje, podtikali so ga desno sredinskim strankam, šlo naj bi za provokatorja z druge strani in podobno. Podobno pozneje niso obsodili kot očiten primer sovražnega govora velikanskega števila natisnjenih plakatov na protestih ob petkih s pozivi k smrti janšizmu. Z leve sredine so pojasnjevali, da je smrt janšizma, h kateri pozivajo, mogoče doseči brez fizične eliminacije pristašev Janeza Janše. Na povezanost protestniških skrajnežev, politikov z leve in medijev je pokazal dogodek že nekaj let prej, ko so bili enaki pozivi k smrti del protesta, ki so ga na RTV Slovenija levičarski novinarji organizirali za Mojco Pašek (danes poslanka GS) in Eugenijo Carl, ker je programski svet nameraval razpravljati o poročanju Carlove, ki je opozicijski SDS v poročanju podtikala povezave s fašizmom. Kot to običajno počnejo levi mediji. Denimo, tednik Mladina.

Sodni postopek proti Tomšiču je nekoliko presenetljiv, iz tožilstva mi je maja 2020, ko sem prosil za pojasnilo, višja državna tožilka Katarina Bergant namreč sporočila, da je postopke zaradi napisov, ki so pozivali k smrti (smrt janšizmu, svoboda narodu) zavrgla, ker na tožilstvu menijo, da javno pozivanje k smrti pristašev določene stranke ali gibanja na protestih niso kaznivo dejanje spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, ki se preganja po uradni dolžnosti in da tudi ne bodo preganjali pozivov Ludvika Tomšiča k umoru Janeza Janše. Pozivov k umoru Janše na tožilstvu takrat niso razumeli kot spodbujanje sovraštva, nasilja in nestrpnosti, čeprav so bili ti pozivi izrečeni na organiziranih političnih protestih. Dogajanje so preverjali kot grožnjo Janši osebno, tam pa je postopek mogoč le, če bi ga Janša proti Tomšiču tudi sprožil osebno, česar pa ta ni storil, je zapisala Bergantova, povrhu pa so na tožilstvu opozorili, da niti ne vedo, kdo je sploh grozil.