Hujši od inflacije: potrošnja nezaslišane 16,7 milijarde, povišali so jo za 25 odstotkov, število ministrstev za 36 odstotkov

Last Updated on: 12th oktober 2024, 03:19 pop

Vlada Roberta Goloba (GS) bo letos hujša od inflacije. Ta je zadnje čase okoli deset odstotna. Proračun porabe države so vladajoči konec novembra lani povišali za 3,3 milijarde na doslej nezaslišanih 16,7 milijarde evrov. Za 25 odstotkov so povečali porabo v primerjavi z načrti iz časov vlade Janeza Janše (SDS). Inflacijsko vlada ravna tudi sicer: z novim letom je obveljala sprememba zakona o vladi, po kateri bomo dobili rekordno število ministrstev, kar imamo lastno državo. Število ministrstev se bo povečalo za skoraj 37 odstotkov. Iz 14 na 19.

Golobovo vračanje strukture vlade v čas socializma

Nova koalicija nas je po številu ministrov skoraj vrnila v čase socializma, ko smo imeli izvršni svet, ki ga je med leti 1980–1984 vodil prejšnji teden umrli Janez Zemljarič. Zemljarič je bil pred tem tudi šef Udbe (SDV). Po njem je izvršni svet do propada socializma vodil Dušan Šinigoj. Zemljarič pa se je preselil v Beograd za podpredsednika jugoslovanskega izvršnega sveta (vlade). Jugoslavijo je takrat doletela huda inflacija in je posledično propadla. Iz časov socializma je več kot 20 “sekretarjev” podedoval prvi na relativno svobodnih volitvah izvoljen predsednik slovenske vlade Lojze Peterle (SKD). Ukinjena je bila takšna obilna struktura vlade v času Janeza Drnovška (LDS) po letu 1992, ko je obveljala ustava, ki ljudem jamči svoboščine in pravice, ki so običajne za zahodni svet. Golob nas vrača v preteklost. Kako dramatično so povečali v preteklosti običajno in za letos v času vlade Janeza Janše načrtovano državno porabo, kaže vladni predlog sprememb, ki so bile potrjene konec novembra lani:

Vlada se ne bo le dramatično zredila. Po odstopu notranje ministrice Tatjane Bobnar (GS), ki ji je Golob zavrnil imenovanje generalnega direktorja policije, ker nista bila dovolj politično poslušna, bo državni zbor moral potrditi še novo Bobnarjevo. Zaradi spremembe zakona o vladi bo ustanovljenih pet novih ministrstev. Namesto 14 jih bo poslej 19. Za ministrico bo predlagana tudi na volitvah že drugič propadla nekdanja premierka Alenka Bratušek, ki kot nekdanji premier Marjan Šarec še za poslanko ni bila izvoljena. Šarec je že minister. Za ministra bo predlagan tudi ustanovitelj “nevladnega” zavoda 8. marec Simon Maljevac iz Levice, ki je od volitev državni sekretar pri ministru za delo in šefu te stranke Luki Mesecu. Po novem bo vodil ministrstvo za solidarno prihodnost na volitvah neuspešne Levice z Gibanjem svoboda. Število ministrov se bo povečalo le za tri, ker bosta dva dosedanja ministra brez listnice postala prava ministra. Še veliko bolj se bo povečalo število državnih sekretarjev.

Pravi ministri imajo najmanj dva politično imenovana državna sekretarja (namestnika). Mandati sekretarjev so vezani na mandate ministrov. Ministra za finance in zdravje jih imata celo več. Pri Bobnarjevi sta bila to Branko Lobnikar in Tina Heferle. Za oba je vlada odločila, da ostajata na položaju tudi po odstopu ministrice. Ministri brez listnice imajo le enega državnega sekretarja. Ko je bil premier še Marjan Šarec je tedanja koalicija število državnih sekretarjev poskušala povečati za šest.

Dodatne sekretarje bi dobili ministri brez ministrstev (listnice), pa še gospodarski minister, kar je takrat bil Zdravko Počivalšek, minister za zdravje, takrat je bil to Samo Fakin in minister za izobraževanje, kar je bil Jernej Pikalo. A je ideja dodatnih sekretarjev za pomoč preobremenjenim ministrom, ki sami več niso zmogli svojega dela, propadla. Državni zbor je predlog dodatnega zapravljanja zavrnil.

Čeprav bi le plače šestih dodatnih sekretarjev na letni ravni stale več kot 300.000 evrov, so iz vlade trdili, da novi sekretarji ne bodo dodatna finančna obremenitev proračuna. Tudi zdaj, ko dobimo pet novih ministrstev in še deset državnih sekretarjev zanje, iz vlade trdijo, da ne bo dodatnih stroškov s plačami, službenimi avtomobili, tajnicami, piarovci in fikusi.

Kakšne so te plače

Daleč največ državnih sekretarjev ima v vladi premier. Ker pri šefu vlade zakon ne določa omejitve števila, se je tam že zgodila huda inflacija in jih je za manjšo vlado. Po izplačanih plačah jih je bilo prejšnji mesec pri Golobu devet. Na spisku plač je ob premierovih državnih sekretarjih še vodja kabineta Petra Škofic:

Podatki o plačah vseh ministrov in njihovih državnih sekretarjev, pred reorganizacijo, ki je pred državo, so takšni:

Na drug način so ti podatki takšni:

Letos se bo ta spisek močno podaljšal. Golobu je uspelo kar ni Šarcu. Vlada se bo močno “okrepila” kot bi to opisal Golob. Ali kot bi zapisali mediji, ki še niso depolitizirani: zredila se bo. Ali celo: udarila nas bo še huda inflacija funkcionarjev.