Download!Download Point responsive WP Theme for FREE!

Dražba za pomoč po nepoštenem sojenju Janši

Last Updated on: 15th november 2024, 01:12 pop

S prodajo uniforme teritorialne obrambe iz časov vojne za lastno državo, ko je bil obrambni minister in tudi nekaj umetniških del bo poskušal Janez Janša zbrati okoli 30.000 evrov, ki jih mora plačati zaradi izgubljene odškodninske tožbe proti državi, tožilcem in sodnikom Branku Masleši, Vesni Žalik, Milanu Štruklju, Barbari Klajnšek in Branki Zobec Hrastar, ker so ga tik pred volitvami leta 2014, na katerih je kazalo, da bo njegova stranka zmagala, pred tem je že dobila evropske volitve, z nepošteni sojenjem strpali v zapor. Vse sodbe rednih sodišče je pozneje soglasno razveljavilo ustavno sodišče kot pravni diletantizem in tudi kot primer nepoštenega sojenja, ker se nekdanji šef vrhovnega sodišča Masleša ni izločil iz sojenja.

30. člen
(pravica do rehabilitacije in odškodnine)


Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.

Ustava

Koristilo je na volitvah to ravnanje tožilstva in rednega sodstva levi sredini in novi stranki Mira Cerarja, ki je zaradi tega zmagala in sestavila vlado. Cerar je pred tem z Maslešo vodil sodni svet kot pomemben del sodne oblasti. Na vrh sodstva so Maslešo imenovali poslanci z leve. Ni pa jim to uspelo v prvem poskusu, ker so mu z desne ves čas nasprotovali in protestirali, saj je bil nekoč sekretar komunistične partije na sodišču na Primorskem, kot sodnik pa ni preganjal streljanja migrantov na meji jugoslovanske vojske. Janši so poslanci leve sredine, ki so bili izvoljeni zaradi nepoštenega sojenja, z zlorabo oblasti odvzeli še poslanski mandat, ki ga je dobil iz zapora, kar je tudi soglasno razveljavilo ustavno sodišče in mu mandat poslanca vrnilo.

Deset let po razveljavitvi sodb, zaradi katerih je bil Janša v zaporu in so vplivale na razplet volitev v državi, Janši sodstvo za lastno nepošteno ravnanje ni odredilo nikakršne odškodnine, čeprav jo zahteva ustava v 30. členu, ki pravi, da “Kdor je bil po krivem obsojen za kaznivo dejanje ali mu je bila prostost neutemeljeno odvzeta, ima pravico do rehabilitacije, do povrnitve škode, in druge pravice po zakonu.”

Nobene ni.

Namesto odškodnine so sodniki Janši določili, da mora plačati precej astronomske sodne stroške, najprej je kazalo, da celo 40.000 evrov, a ker je državo in več toženih sodnikov in tožilko zastopala isto odvetniško podjetje, je znesek okoli 30.000 evrov.

O grožnjah sodnikom na družabnih omrežjih, zaradi katerih je iz vrha sodstva in od politikov leve sredine veliko protestov, je sinoči na POP TV odvetnik Janeza Janše Franci Matoz povedal: “Vsako grožnjo zoper življenje ali telo ali zoper premoženje je treba obsoditi. To je prvo, kar je treba povedati. Veseli me, da je gospa Katičeva, ministrica, včeraj že kar označila, kdo je ta, ki grozi, kajti rekla je, da je to podpornik gospoda Janeza Janše. Torej je verjetno storilec njej že znan. Upam, da bo o tem obvestila policijo. Drugače pa se je treba vrniti na izvor problema. Mislim, da je pravosodje zamudilo trenutek, da takšne in podobna ravnanja sankcionira že v tistem času, ko je bil predsednik vlade gospod Janez Janša. Tudi takrat se je grozilo s smrtjo, ne samo s smrtjo janšizmu, kot je včeraj povedala, ampak dejansko s smrtjo. In takrat, seveda, se ni nič zgodilo. Nihče ni tega jasno obsodil, niti politiki, niti stranke in seveda posledica je danes tukaj. Ljudje v pravosodje ne zaupajo. Ne zaupajo pa prav zaradi odločitev v zadevi Patria.

Voditelju Urošu Slaku, ko je branil odločitve sodišč, da tožilci in sodniki niso krivi za svoje krivo sojenje, pa je Matoz dejal: “Kako se boste počutil vi jutri, če bo sodišče vas obsodilo za dejanje, ki ni kaznivo? Boste prestal zaporno kazen, potem pa bodo rekli, da je bila to napaka in da za to nihče ne bo odgovarjal. Dejstvo je, da so sodnika, ki bi moral o tej zadevi odločat in ki je na to, da ne gre za kaznivo dejanje, opozarjal ves čas postopka, zamenjali. Postavil se je predsedovati senatu gospod Masleša. Namenoma so nezakonito sodili.”

Na Slakov odgovor, da je to le mnenje odvetnika, sodišče pa je odločilo drugače, se je Matoz odzval: “To ne trdim jaz. Tisto, kar je ta sodnik opozarjal, je kasneje ugotovilo ustavno sodišče, ki je soglasno odločilo. To ne pomeni tisti, ki so malo bolj na levi ali bolj na desni. Vse odločitve na ustavnem sodišču so bile soglasne. In gospod Mozetič, dovolite mi, da preberem, je jasno zapisal v ločenem, pritrdilnem ločenem mnenju, da obtoženi akt, ki ne vsebuje vseh zakonskih znakov, ne bi smel prestati niti preizkusa na 1. stopnji. In potem je nadaljeval, da s takim sojenjem, kot je bilo v tej zadevi in s tem, da bi seveda se ne smelo zgoditi, bi se preprečilo, se mora preprečiti, da bi bil posameznik ne le obsojen, ampak da ne bi bil niti v postopku in obtožen za kaznivo dejanje, ki ga ni. In takšno nedosledno ali diskriminatorno sojenje pomeni odpiranje vrat zlorabam pravosodja in nezaupanja v sodni sistem.”

Janša je napovedal, da bo, če bo z dražbo in s prodajo njegove knjige, ki bo tudi potekala, zbranega preveč denarja, to namenil za pomoč drugim žrtvam nepoštenega sojenja.

---------------------------------------------------------Spletni časopis je vsakomur dostopen zastonj. V nastajanje vsebin in profesionalno korektnost je vloženo veliko truda. Novinarsko delo stane. Podprite Spletni časopis z donacijo:
Nakazilo donacije je mogoče s kodo (slikaj in plačaj), ki olajša vnašanje podatkov pri rabi telefonov:

------------------------------------------------------- Vsebine Spletnega časopisa je v letu 2019 deloma sofinanciralo ministrstvo za kulturo, ki je prispevalo 8396,78 evrov. Sofinanciranje je bilo dodeljeno tudi za leto 2020, a se mu je Spletni časopis odpovedal, ker je novinar in urednik portala Peter Jančič prevzel vodenje Siola in programa ne bi bilo mogoče izvesti.

Komentarji (1)

Disqus Comments (2)

https-spletnicasopis-eu